Za navadni beli sladkor (sukrozo), pravijo da je ena od treh belih smrti poleg bele moke in soli.
Čeprav tega pregovora ni treba jemati dobesedno, pa za sladkor velja, da je bolj škodljiv zdravju, kakor si večina ljudi misli, sploh na dolgi rok.

Beli sladkor (sukroza) je po kemični klasifikaciji disaharid, ki je sestavljen iz dveh monosaharidov, glukoze in fruktoze. Ko v prebavilih razpade na ta dva monosaharida, se glukoza absorbira v kri, fruktoza pa v jetrih konvertira v glukozo, katera se tudi absorbira v kri.

Beli sladkor je rafinirana (prečiščena) oblika sladkorja (preprosti sladkor), je brez vitaminov in mineralov, ki jih naše telo potrebuje tudi za metabolizem sladkorja, ker pa jih ta ne premore, jih ropa iz obstoječih zalog, čemur pravimo prazne kalorije.

Druga slaba lastnost pa je, da se zaradi pomanjkanja teh mikronutrientov hitreje absorbira v kri, kar pomeni, da v momentu drastično zviša nivo krvnega sladkorja.

Povišan krvni sladkor povzroča povečano nalaganje maščobnega tkiva, obenem sproži pretiran odziv hormona inzulina, ki ne samo da zniža nivo krvnega sladkorja, kar je tudi njegova naloga, temveč ga zniža preveč. Posledično se telo ponovno odzove z močno potrebo po hrani z visoko vsebnostjo sladkorja in tako se proces ponovi. Temu pravimo jojo efekt. Če se ta jojo proces stalno ponavlja, se negativne posledice hitro pokažejo.