GMO FREE - brez GSO

Vsa živila iz ekološke in biodinamične pridelave so avtomatično tudi živila, pri katerih je zagotovljeno da ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov, ker že izbira gojenih sort, izbira semen, sledljivost proizvodnje, kontrola vseh uporabljenih dodatkov in končna kontrola zagotavljajo, da izdelek ni prišel v kontakt z gensko spremenjenim materialom.

Nekateri proizvajalci so se odločili, da svoje izdelke dajo na dodatna testiranja, na podlagi katerih imajo pravico živila označevati BREZ GSO ali GMO FREE. Takšno oznako lahko pridobijo vsa živila brez GSO, kar pomeni tudi živila, ki so gojena v hidroponiki, z umetnimi gnojili in pesticidi.

Naše potrošnike najbolj skrbijo izdelki iz soje, vendar so ravno ta živila pod najstrožjim nadzorom in nekajletne izkušnje kažejo, da ni razloga za strah, ko gre za sojino mleko, zrezke, tofu.

Večji riziko predstavljajo izdelki, v katerih na sojo niti pomislimo ne, npr. klobase, keksi in druga peciva, namazi in podobno, ki niso pod ostrim nadzorom in se, kot je že bilo več primerov, na tem področju lahko dogajajo hude kršitve.

Gluten Frei - Gluten free - brez glutena

Obstajajo živila, ki že po naravi ne vsebujejo glutena (npr. soja, ajda, koruza, riž ...). Označevanje in certificiranje izdelkov z oznako Gluten free (brez glutena) je predvsem namenjeno olajšanju izbire osebam s posebnimi prehranskimi potrebami.

Živila, izdelana iz žit ali križancev žit, ki naravno ne vsebujejo glutena, smejo vsebovati največ 20 mg glutena na kg v suhi snovi.

Pri predelavi živil, ki naravno ne vsebujejo glutena, se ne smejo uporabiti kot sestavina, aditiv ali pomožno tehnološko sredstvo pšenični gluten oziroma izdelki iz beljakovin žit, ki vsebujejo gluten.

V živilih se lahko uporabijo tudi pšenica, rž, ječmen, oves ..., če jim je predhodno odstranjen gluten. Vsebnost glutena po postopku odstranjevanja ne sme presegati 200 mg na kg v suhi snovi.

Oznaka brez glutena ne daje zagotovil o načinu pridelave (Eko, bio, biodinamično). Če vas zanima več, preberite pravilnik, ki je objavljen na straneh Slovenskega društva za celiakijo.

Varovalno živilo

Oznaka ne pomeni, da živilo ne vsebuje ostanke pesticidov, hormonov, antibiotikov ...

Znak, s katerim označujejo varovalna živila, naj bi kupce opozarjal na takšno živilo, ki vsebujejo manj nasičenih maščob, holesterola ali sladkorja ali natrija ali ima nižjo energetsko vrednost.

Pomembno je vedeti, da če živilo izpolnjuje le enega od teh kriterijev (npr. ima manj kot 3 % maščob ali manj kot 40 kcal na 100 g), že pridobi pravico do te oznake.

Nekatera živila že po svoji naravi izpolnjujejo ta pogoj. Npr. ovseni kosmiči so brez holesterola in brez sladkorja in natrija. Zato lahko vsaki ovseni kosmiči pridobijo to oznako. Oznaka v tem primeru ne pomeni, da so ovseni kosmiči tega proizvajalca boljši od tistih na sosedni polici, da ne vsebujejo ostankov pesticidov in podobno. Oznaka nas le usmerja, da je bolje jesti ovsene kosmiče, kot denimo carski praženec. Če bi radi vedeli, koliko so eni kosmiči boljši od drugih, boste morali poiskati druge oznake (npr. ali so iz ekopridelave, koliko so sveži in podobno).

Enako je z oznako varovalno živilo na mesu. Najdete ga npr. na puranovih prsih, kar vam zagotavlja, da prsa vsebujejo manj maščob, kot denimo svinjski zrezek. Oznako lahko dobi vsak proizvajalec puranovih prsi, ki zanjo zaprosi, plača analize in potrebne prispevke. Oznaka ne pomeni, da so purani rejeni na bolj prijazen način. Če vemo, da je meso v vrhu živil, ki so obremenjeni s pesticidi, z ostanki hormonov in antibiotikov, nam oznaka generične lastnosti, kot je odstotek maščob, ni prav v veliko tolažbo.