Kemija je temeljna naravoslovna in eksperimentalna veda. Je povezana z drugimi naravoslovnimi strokami, na njenih spoznanjih pa temelji tudi več industrijskih panog, ki so bistveni element rasti kapitala, in zato močno vpliva na ekonomske in tudi na socialne odnose v družbi.

Kemija ima bistveno vlogo v zagotavljanju ciljev trajnostnega razvoja. Poglavitna naloga kemije je, tudi v osnovni šoli za odrasle, razvijati procese naravoslovne kulture: opazovanje in opisovanje pojavov, sposobnost osmišljanja opažanj in sposobnost (naravoslovnega) komuniciranja.


Biologija temelji na spoznavanju žive narave, ki je zgrajena iz med seboj povezanih sistemov na različnih hierarhičnih stopnjah, kot so celica, organizem, ekosistem in biosfera. Biologija je naravoslovna veda, ki obravnava soodvisnost zgradbe in delovanja živih sistemov, njihov razvoj, medsebojno soodvisnost in procese v živi naravi od molekularne ravni do biosfere.

Namen pouka biologije je doseči pri udeležencih celostno razumevanje osnovnih principov delovanja živega, poznavanje zgradbe, delovanja in razvoja živih sistemov na različnih ravneh, vključno s človekom kot sestavnim delom biosfere, ter vpogled v učinek njegovih dejavnosti na žive sisteme in okolje.


Pri matematičnem pouku ob upoštevanju specifičnih izkušenj udeležencev oblikujemo predvsem osnovne matematične pojme in strukture, različne oblike mišljenja in miselnih procesov, sposobnosti za ustvarjalno dejavnost, formalno znanje in spretnosti ter omogočamo udeležencem, da spoznajo praktično uporabnost in pomen matematike.


Pouk fizike v osnovni šoli razvija sposobnost za proučevanje naravnih pojavov, tako da udeleženci spoznajo ter usvojijo  jezik in metode, ki se  uporabljajo pri proučevanju fizikalnih  pojavov, in se seznanijo  s preprostimi fizikalnimi pojmi, ki povzemajo  naše vedenje o naravi. Udeleženci spoznajo, da fizika opisuje pojave na vseh velikostnih stopnjah, od najmanjših delcev do vesolja. Seznanijo se s pomembnejšimi tehničnimi pridobitvami in tehnološkimi procesi, ki ne bi bili mogoči brez fizikalnih spoznanj. Fizika spodbuja  k raziskovanju in razlaganju fizikalnih  pojavov v okolju, jim ponuja udeležencem priložnost,  da pridobijo znanje, razumevanje, vrednote, stališča, zavzetost in spretnosti, potrebne za varstvo okolja in njegovo premišljeno in odgovorno spreminjanje.  

Udeleženci si pri pouku slovenščine oblikujejo pozitivno čustveno in razumsko razmerje do slovenskega jezika ter se zavedajo pomembne vloge materinščine in slovenščine v svojem osebnem in družbenem življenju. Tako si oblikujejo jezikovno, narodno in državljansko zavest, ob tem pa tudi spoštovanje in strpnost do drugih jezikov in narodov ter si krepijo medkulturno in socialno zmožnost. Zavedajo se tudi vloge, ki jo je imela slovenščina v zgodovini slovenskega naroda; na najosnovnejši ravni poznajo tudi razne stopnje razvoja slovenskega jezika (te spoznavajo prek književnih besedil).


Pouk angleščine udeležencem omogoča razvoj njihovih sposobnosti, osebno rast in samouresničitev ter jih usposobi za ustrezno, okoliščinam primerno jezikovno ravnanje, to je za funkcionalno rabo jezika.

Udeleženci pridobivajo in razvijajo jezikovna in nejezikovna znanja, jezikovne, medkulturne in druge zmožnosti, spretnosti, stališča in vrednote, ki so medsebojno prepletene in jim omogočajo dejavno, uspešno in kritično vključevanje v njihovo osebno in družbeno okolje, nadaljnje izobraževanje in poklicno udejstvovanje v prihodnosti. Tako usposobljeni udeleženci se bodo smelo vključevali v slovensko, evropsko in svetovno skupnost narodov in narodnosti ob upoštevanju značilnosti medjezikovnega in medkulturnega sporazumevanja.

Pouk zgodovine pri udeležencih spodbuja zanimanje za preteklost slovenskega naroda in prostora ter celotne človeške družbe. Udeleženci pri predmetu spoznavajo in proučujejo najpomembnejše zgodovinske dogodke, pojave in procese iz lokalne, regionalne, slovenske, evropske in svetovne zgodovine. Številni raznovrstni primeri in zgledi spodbujajo razumevanje življenja, delovanja, miselnosti in ustvarjalnosti v posameznih obdobjih človeške zgodovine ter omogočajo spoznavanje in razumevanje sebe kot posameznika in člana lokalne skupnosti in družbe.


Izbirni predmet verstva in etika (VIE) vam ponuja možnost, da razširite/dopolnite znanje, ki sta ga o verstvih in etiki dobili pri obveznih predmetih in izven šole.  Namenjen je vsem, tistim, ki imate doma krščansko religiozno vzgojo, pripadnikom drugih religij in tistim brez domače religiozne vzgoje ter opredelitve.

Cilji in vsebine:

  • 8. razred (VE II) – skupnost; ljudje in verstva – verska kultura
  • 9. razred ( VE III) – oseba in krščanstvo in zahodna civilizacija

 Pri predmetu obravnavamo življenjske tem, kot so družina, prijateljstvo, ljubezen, egocentričnost, solidarnost v stiskah, delo in poklic.

Okoljsko vzgojo pojmujemo kot vzgojo odgovornosti do vseh živih bitij in vzgojo za trajnostno prihodnost. To pomeni, da ne gre  v prvi vrsti za posredovanje številnih novih znanj v smislu spoznavanja okolja, ampak za usposabljanje udeležencev, da bodo globlje razumeli okoljske pojave in probleme, njihove vzroke in načine reševanja, vključno s tveganji, ki nastajajo ob izkoriščanju naravnih virov.