KOLOBARNIKI

DEŽEVNIKI

Spadajo med kolobarnike, ker je njihovo telo zgrajeno iz kolobarjev, ker pa tudi vsebujejo maloščetine, jih naprej uvrščamo med maloščetince. Živijo v prsti, nekatere vrste pa v sladkih vodah.

Pomen deževnikov 

Deževniki predstavljajo pomemben dejavnik v kroženju snovi v naravi. Njihova vloga je mnogovrstna:
- mehansko mešajo tla (vnašajo organsko snov v tla in odnašajo mineralne delce na površino tal),

- rijejo hodnike,tako prezračujejo tla in povečujejo njihovo prepustnost za vodo,

- zmanjšujejo erozijo (odnašanje tal),

- z razkrojevanjem panjev, debel in vej naravno bogatijo gozdna tla.

- njihov največji pomen pa je vsekakor pri tvorbi humusa.

Številčnost deževnikov

Na enem kvadratnem metru tal živi povprečno do 400 deževnikov, po teži pa jih pride na 1 ha povprečno 4000kg. Na tej površini požrejo deževniki na leto okoli 18 ton prsti, ki jo razdrobijo, premešajo in kot iztrebke odlagajo na površino tal. V 300 letih naredijo deževniki na površini 10 cm debelo plast. Produkcija iztrebkov na 1 ha je zelo velika, odvisna je od števila deževnikov. Teža teh iztrebkov doseže v enem letu od 30 do 100 ton.
Pojavljanje posameznih vrst deževnikov je odvisno od vlage, temperature tal, kemično-fizikalnih lastnosti tal in rastlinske odeje. Ker dihajo s telesno površino, potrebujejo vlažna tla. Deževniki, predvsem nekatere vrste, aktivno vlečejo rastlinske ostanke (liste in vejice) neposredno v tla, ali pa se hranijo z njimi v stelji. Iztrebke odlagajo na površino ali globoko v tla.

Kako deževniki prispevajo k nastanku humusa? Humus je snov, ki nastaja iz mrtvih ostankov organizmov, zlasti rastlin. Je kisel, njegova kemična sestava je zelo zapletena. Za na stanek humusa so pomembni mikrobi v tleh, ker s svojimi encimi razkrajajo organsko snov. Razkrojki med seboj reagirajo, da nastanejo nove spojine, ki so veliko bolj obstojne. Te so predvsem bogate z dušikom. V zemlji, ki je šla skozi prebavilo deževnika, je več mikrobov kot v tleh. Organski ostanki doživijo v prebavilu kemično presnovo. Lažje prebavljive snovi predelujejo prebavni encimi deževnika, težje prebavljive pa glivice in bakterije, ki živijo v deževnikovem prebavilu. Gre za simbiozo ali sožitje. 
 

Zanimivost :)

Iztrebki deževnika so bogati s kalcijem in zato so zelo odporni proti vodi. Da bi raztopili iztrebek deževnika, potrebujemo okoli 3 l vode, za enako količino navadnih tal pa le 0,17 l vode.
Povzeto po www.proteus.si/files/file/RZ2007/Zivali%20tal.pdf

PIJAVKE

so parazitski organizmi, ki drugim pijejo kri. Njeno strjevanje preprečijo z izločanjem snovi hirudin. Zaradi teh lastnosti so jih uporabljali v medicini.

Pijavko najdemo v stoječih in počasi tekočih vodah. Ob lepem vremenu živahno skače, pri čemer se kačasto zvija od hrbtne proti trebušni strani. To ji omogoča dobro razvito mišičje, ki jo sestavlja kožomišnica. Ob slabem vremenu pa miruje na dnu ali na rastlinah.