Section outline

  • PLAZILCI

    -    okrog 7.000 vrst

    -    so kopenski vretenčarji, katerih razvoj ni vezan na vodo

    -     vse življenje dihajo s pljuči

    -     telo je pokrito z debelo in suho kožo

    -     kožna tvorba, ki ščiti telo, so rožene luske

    -     večina ima šibke noge, tisti, ki nimajo nog, se plazijo po trebuhu

    -     so večinoma jajcerodni

    Razvoj plazilcev:

    -   prvi plazilci so se razvili iz dvoživk - kotilozavri

     -  v zemeljskem obdobju mezozoik so doživeli vrhunec razvoja in izumrli v obdobju krede, poznamo:

    velike plazilce dinozavri,

    leteče plazilce pterozavri,

    vodne plazilce ihtiozavri

    -   iz plazilcev so se nato razvili prvi sesalci, iz dinozavrom sorodnih prednikov pa so se razvile prve ptice

    Delitev plazilcev :

    1. Prakuščarji: edini predstavnik je tuatara, živi fosil iz Nove Zelandije.

    2. Krokodili: so največji plazilci; živijo v tropskih in subtropskih predelih; telo ščitijo velike luske.

    3. Želve: imajo močan, enoten oklep - črepinjo, iz katere molijo glava in noge.

    4. Luskarji:

    a) Kuščarji: imajo večinoma dobro razvite okončine; nekateri, npr.slepci imajo zakrnele noge.

    b) Kače: imajo dolgo telo brez nog; imajo razklan jezik, s katerim tipajo in ovohavajo; strupene kače imajo zobe strupnike. Med nestrupene sodijo gož, belouška, smokulja, udav,… Med strupene pa modras, gad, kobra, klopotača, mamba,…