PLAZILCI

-    okrog 7.000 vrst

-    so kopenski vretenčarji, katerih razvoj ni vezan na vodo

-     vse življenje dihajo s pljuči

-     telo je pokrito z debelo in suho kožo

-     kožna tvorba, ki ščiti telo, so rožene luske

-     večina ima šibke noge, tisti, ki nimajo nog, se plazijo po trebuhu

-     so večinoma jajcerodni

Razvoj plazilcev:

-   prvi plazilci so se razvili iz dvoživk - kotilozavri

 -  v zemeljskem obdobju mezozoik so doživeli vrhunec razvoja in izumrli v obdobju krede, poznamo:

velike plazilce dinozavri,

leteče plazilce pterozavri,

vodne plazilce ihtiozavri

-   iz plazilcev so se nato razvili prvi sesalci, iz dinozavrom sorodnih prednikov pa so se razvile prve ptice

Delitev plazilcev :

1. Prakuščarji: edini predstavnik je tuatara, živi fosil iz Nove Zelandije.

2. Krokodili: so največji plazilci; živijo v tropskih in subtropskih predelih; telo ščitijo velike luske.

3. Želve: imajo močan, enoten oklep - črepinjo, iz katere molijo glava in noge.

4. Luskarji:

a) Kuščarji: imajo večinoma dobro razvite okončine; nekateri, npr.slepci imajo zakrnele noge.

b) Kače: imajo dolgo telo brez nog; imajo razklan jezik, s katerim tipajo in ovohavajo; strupene kače imajo zobe strupnike. Med nestrupene sodijo gož, belouška, smokulja, udav,… Med strupene pa modras, gad, kobra, klopotača, mamba,…