• ... Vsi poskusi in zahteve druge polovice 60. let, da bi v Ljubljani ustanovili univerzo, so bili zaman.
    V začetku 70. let je bilo na Avstro-Ogrskem le šest univerz: na Dunaju, v Gradcu, Innsbrucku, Krakovu, Lvovu ter Pragi.
    Zadnje tri so v tem času počasi postajale narodne, torej poljski in češka. 1874. leta je bila ustanovljena zagrebška Univerza.
    Slovenski študenti so se v glavnem odločali za univerzi na Dunaju (Kranjci) in Gradcu (Štajerci).
    Za študij prava, ki sem ga vpisal, se je odločalo največ slovenskih študentov ...

    Fotografija Ivana Tavčarja iz študentskih let na Dunaju.

    Fotografija Ivana Tavčarja iz študentskih let na Dunaju (hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka, Ms 1041).


    Jeseni 1871 je odšel na Dunaj. Prvo leto študija prava je minilo brez večjih gmotnih skrbi. Tavčar je namreč stanoval kar v vojašnici in bil s tem oproščen plačevanja šolnine. Tegobe študentskega življenja, nekaj stradanja in prezebanja je okusil malo pozneje, proti koncu študija pa se je njegov materialni položaj, s pridobitvijo Knafljeve štipendije, nekoliko izboljšal.

    ... Sklad Knafljevih štipendij je nastal 1671 iz zapuščine duhovnika Luke Knaflja.
    Štipendije so podpirale študij slovenskih študentov na dunajski univerzi.
    Knafljevo štipendijo je skupno prejemalo več kot 1.200 kranjskih študentov, poleg mene so jo prejemali tudi
    Jernej Kopitar, France Prešeren, Friderik Baraga, Simon Jenko, Fran Levec in Oton Župančič ...



    Tavčar se je kmalu pridružil tudi liberalnemu časniku
    Slovenski narod, ki je leta 1871 objavil njegovo »historično podobo« Dona Klara. V mariborskem časopisu Zora pa je nato izšlo še več njegovih pripovednih del, med katerimi izpostavimo »sliko iz Loškega pogorja« z naslovom Holekova Nežika. Ta bo pozneje izšla s še enajstimi »slikami« pod skupnim naslovom Med gorami.

     Naloga (ikona z vprašajem v oblačku)


    Katere psevdonime je uporabljal Tavčar? Namig: poišči geslo Ivan Tavčar na portalu Slovenska biografija. Razmisli, kakšni razlogi lahko vodijo avtorico ali avtorja, da svoje delo objavi anonimno, pod izmišljenim imenom ali le s kraticami. Ali poznaš kakšnega še živečega pisatelja ali pisateljico, ki uporablja psevdonim? 
    Če ste radovedni, raziščite, kdo so bile osebnosti, po katerih je Tavčar oblikoval psevdonim Emil Leon.


    ... V mojih študentskih letih ni izhajal noben pomembnejši slovenski leposlovni list.
    Svoje literarne poskuse sem lahko pošiljal Besedniku, Mohorjevi družbi ali od leta 1872 leta izhajajoči Zori.
    Pri slednji kljub povabilu ni sodeloval nobeden izmed vodilnih mladoslovenskih literatov (Stritar, Jurčič, Levec),
    saj po kvaliteti in zasnovi ni dosegala Zvona ...


    Na Dunaju je Tavčar postal član in kmalu tajnik društva »Slovenija«, v katerem je briljiral ne samo kot govornik, ampak tudi odločen branitelj svojih stališč. O njegovi vlogi v društvu se je pohvalno izrekel Josip Stritar, ki je med mladimi veljal za literarno avtoriteto.

    Karikatura Ivana Tavčarja s knjigo "Pravo" in besedilom v oblačku "Tudi v retoriki mi nihče ni bil kos."




















    Leta 1873 je Dunaj gostil svetovno razstavo in življenjski stroški so se zaradi prve svetovne gospodarske krize, ki je izbruhnila kmalu po njenem odprtju, močno zvišali. Precej študentov je v letnem semestru zapustilo mesto, med njimi tudi Tavčar, ki je pozimi povrhu še zbolel. Domov, na Rako in v Poljane, se je odpravil, da bi si opomogel ter se v podeželskem miru pripravil na izpite. Na počitnicah pri stricu na Raki je zasnoval tudi povest
    Otok in Struga.


    Tudi zadnje študijsko leto je daljši čas preživel v Poljanah in se na Dunaj vrnil julija 1875, da bi opravil zadnje izpite.

    ... Na Raki sem pri stricu srečal kaplana Antona Žgura. Prav tedaj je pripravljal molitvenik Šmarnice, ki ga je prevajal iz nemščine.Pri delu sem mu pomagal.
    Zvečer pa smo pri mizi živahno debatirali: dva staroslovenca ter jaz – mladoslovenec. Trmasto sem zagovarjal svoja liberalna stališča,
    zato se nismo mogli zediniti ne glede politike, ne glede literature ...