"Volja po življenju, volja po zmagi, volja po prvenstvu"

Leta 1884 je bil Ivan Tavčar izvoljen v ljubljanski mestni odbor in postal je član mestnega sveta. Prav tako si je skušal urediti zasebno življenje. Več let je snubil o Franjo Košenini, ki je le uslišala njegove prošnje.

... Z dvorjenjem sem nekaj izkušenj že imel.
Nekaj mladostnih ljubezni sem izkusil na Dunaju ter v Kranju in v Poljanah, v Ljubljani pa sem dvoril predvsem dekletom, ki so bila premožnejša.
Franja je bila nečakinja in dedinja bogatega trgovca Lukmana.
Dvoriti sem ji začel tako, da sem prijatelja Hribarja prosil, da me je spremljal na sprehodih po poteh, kjer bi jo utegnil srečati.
Pošiljal sem ji cvetje ter darila. Pri njeni šivilji sem se pozanimal, v kakšni barvi bo njena večerna toaleta, da bi izbral cvetlice ustreznih odtenkov ...

Čeprav si je položaj meščana pridobil z izobrazbo, delavnostjo ter kulturno-literarnim in političnim delom, je bila poroka leta 1887 zanj brez dvomov pomembna pri nadaljnjem vzpenjanju v visoko družbo.

Verujete mi lahko, da me je že več let silila strast k Vam, a vedno sem jo moril v sebi, boječ se pred zavestjo, da mi bode svet očital Vaše premožne sorodnike.
A verujete mi tudi lahko, da bi me nikaka sila ne bila pritirala do Vas, da se niso zadnji leti toliko srečno meni obnesli, da brezskrbno lahko zrem v nezavisno svojo prihodnjost!
(Iz pisma Franici Košenini, 1886. TZD VIII str. 195)

... Kljub temu, da sem bil liberalec, nisem bil podpornik ženske volilne pravice.
Leta 1905 sem namreč v dunajskem državnemu zboru glasoval proti predlogu o uvedbi razširjene volilne pravice za ženske,
ki so jo podali socialni demokrati ...

Fotografija zakoncev Franje in Ivana Tavčarja (hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka, Ms 1041).

Toda tudi Franja Tavčar ni bila od muh. Spretno se je sukala na narodnem parketu in postala ena od osrednjih predstavnic slovenskega ženskega gibanja. Zraven je izjemno skrb namenjala družini in vzgoji njunih petih otrok. Življenje zakoncev Tavčar je nasploh veljalo za složno in srečno.

V devetdesetih letih se je Tavčar politično postavljal ob bok Ivanu Hribarju, s katerim sta bila pred 1. svetovno vojno najvidnejša slovenska liberalca. Od konca leta 1893 je Tavčar vodil tudi Slovensko društvo v Ljubljani, v katerem se je združevala premožnejša kranjska liberalna inteligenca.

... Leta 1894 je iz društva izšla Narodna stranka.
Zavzemala se je za ločitev Cerkve od države in sekularizacijo šolstva, nacionalno avtonomijo ter splošno volilno pravico.
Stranko je podpiral srednji sloj, predstavniki domačih liberalnih gospodarstvenikov in industrialcev, saj je zastopala interese domačega kapitala.
Liberalizem so podpirali učitelji in profesorji, dijaki in študentje ter številna društva, npr. Sokoli ...

Leta 1895 je Ljubljano prizadel potres z rušilno močjo. V kriznih razmerah so politiki sklenili, da je treba strniti moči. Na ljubljanskih občinskih volitvah leta 1896 so liberalci nastopili skupaj s katoliško stranko.

Fotografija Gosposke ulice v smeri proti Kongresnemu trgu v Ljubljani po potresu leta 1895 (hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, dostopno na portalu dLib.si).

Na portalu dLib.si poišči še več podob popotresne Ljubljane. Razmisli, kako složni so ljudje ob naravnih nesrečah.

Leta 1896 je bil tudi Tavčar izvoljen v deželni zbor (do leta 1912), med letoma 1901 in 1907 pa je bil poslanec dunajskega državnega zbora. Kot zanimivost omenimo, da je med sejami parlamenta (s)pisal zgodovinski roman Izza kongresa (1905–1908), s katerim je več let zapovrstjo polnil strani Ljubljanskega zvona. Dogajanje je postavljeno v leto 1821, ko se je v Ljubljani vršil kongres, kjer so se sestali avstrijski cesar, ruski car in kralj Kraljestva obeh Sicilij in Neapeljskega kraljestva.

... Ob jubileju Josipa Juraja Strossmayerja, t. i. očeta jugoslovanskega gibanja, sem bil povabljen v Zagreb kot slavnostni govornik.
V govorniški vnemi sem izjavil, da smo Slovenci hribovski Hrvati, kar je poželo splošno navdušenje.
Izvor večkrat ponovljene misli o Slovencih kot alpskih Hrvatih gre sicer iskati pri baročnem hrvaškem piscu Vitezoviću ...

Leta 1911 mu je uspelo z županskega stolčka izriniti Ivana Hribarja. Točneje, Hribarja kot župana ni potrdil cesar, potem je bil še enkrat izvoljen, a spet ne potrjen, volilni red je bil spremenjen, liberalci so predlagali Tavčarja. Ta je bil ljubljanski župan lepih deset let (do 1921). V času njegovega županovanja je Ljubljana ohranila doseženo stopnjo, zaradi prve svetovne vojne pa se ni niti mogla prav pospešeno razvijati. Županoval je dovolj spretno, da je Ljubljana vojna leta razmeroma ugodno preživela. Nadaljeval je projekte, ki so bili začrtali že pod Hribarjem, opustil pa je ambicioznejše, saj jih je ocenil za neizvedljive (med njimi je bilo npr. dvigalo na Ljubljanski grad).

Kot župan je poudarjal pripadnost zahodni državni polovici Avstro-Ogrske, še zlasti po atentatu v Sarajevu, in se ji ni odrekel skorajda vse do njenega konca. Zaradi zasebno izraženih nasprotnih stališč in kasnejšega navdušenja nad jugoslovanstvom so mu še dolgo očitali dvoličnost.

... Decembra 1918 je umrl Ivan Cankar in Ljubljano je zajelo žalovanje. Pogreb je bil veličasten.
Kot ljubljanski župan nisem pozval meščanov k izobešanju črnih zastav, kot je bila sicer navada, ter nisem razglasil dneva žalovanja.
Vsi vidnejši kulturniki, ki so živeli v Ljubljani, so podpisali protest, uperjen proti mojemu ravnanju.

S Cankarjem sva bila kot pripadnika različnih generacij in političnih prepričanj na nasprotnih bregovih.
Ko je bil še dijak, je Cankar hodil na kosilo v našo hišo, dokler mu nisem prepovedal vstopa, saj je bil Cankar predrzen in ni vračal izposojenih knjig ...

Na portalu dLib.si poišči Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani in ugotovi, katera naloga je bila poverjena Tavčarju.

Iz tega časa, točneje leta 1917, je tudi Tavčarjeva znamenita povest Cvetje v jeseni, ki jo je slabih šestdeset let pozneje filmsko priredil Matjaž Klopčič in v čigar priredbi sta v glavnih vlogah nastopila Milena Zupančič in Polde Bibič. Po povesti je režiser Matjaž Klopčič leta 1973 posnel celovečerni film z istim naslovom. Glasbo je napisal Urban Koder. V glavnih vlogah sta igrala Milena Zupančič in Polde Bibič. RTV Slovenija je leta 2012 film restavrirala in digitalizirala in s tem začela digitalizacijo filmskega arhiva.

Oglej si napovednik filma Cvetje v jeseni, ki je na voljo. Poznaš naslovno skladbo?

Plakat za film Ljubezen nam je vsem v pogubo iz leta 1987 (hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, dostopno na portalu dLib.si).