GLAGOL

GLAGOLI so besede, ki povedo, kaj (kdo) dela, kaj se (z njim) dogaja, v kakšnem stanju je. 

Glagoli so lahko v neosebni obliki (jim ne moremo določiti npr. osebe) in v osebni obliki (lahko jim določimo osebo, število, čas in naklon). 

Neosebni glagolski obliki sta nedoločnik (prepoznamo ga po končnicah -ti/-či, primera: peti, reči) in namenilnik (prepoznamo ga po končnici -t/-č). Pri namenilniku moramo biti pozorni na to, da predenj vedno postavimo glagol premikanja, kot npr. v povedi: Novico grem povedat sestri.

Glagolom poleg osebe in števila določamo tudi čas oziroma časovno obliko. Poznamo preteklik, sedanjik, prihodnjik. 

1. ura_GLAGOLSKI ČAS IN GLAGOLSKI NAKLON 

GLAGOLSKI ČAS 

Osredotočili se bomo na tri, to so sedanjik, preteklik in prihodnjik. 

• SEDANJIK: izraža dejanje, dogajanje in stanje v trenutku govorjenja ali pa izraža brezčasnost (splošno sedanjost). Kadar v pripovedovanje v pretekliku vstavimo sedanjik, da bi postala pripoved bolj napeta, nastane dramatični sedanjik. Glagoli v sedanjiku lahko izražajo dejanje, dogajanje ali stanje, ki se torej dogaja v tem trenutku ali se ponavlja. Sedanjik je nezložena oblika glagola.

• PRETEKLIK: izraža dejanje, dogajanje ali stanje, ki se je že zgodilo (v bližnji ali daljni preteklosti): sem delal, sva zagledala ... 

• PRIHODNJIK: izraža dejanje, dogajanje ali stanje, ki se bo zgodilo (bom delal, bo prišel, bova videla ...) 

Preteklik in prihodnjik sta zložena iz:  

• pomožnega glagola za preteklik (sem, si, je …) + deležnika na -l: sem rekel, si zavriskal, je zavzdihnil …
• pomožnega glagola za prihodnjik (bom, boš, bo …) + deležnika na -l: bom rekel, boš zavriskal, bo zavzdihnil ... 

Predpreteklik uporabljamo, kadar pripovedujemo  o dogodku v pretekliku in se spomnimo še enega dogodka iz daljne preteklosti, npr.: Ko je prišel do gozda, je bil videl medveda. 

GLAGOLSKI NAKLON 

• POVEDNI NAKLON ali POVEDNIK: uporabimo ga v trdilnih, nikalnih in vprašalnih povedih. Z glagoli v povednem naklonu samo poimenujemo ali prikažemo neko dejanje. 

Tanja je očistila mizo. Sosedova Marija dela v trgovini. Ali Aljaž res dela domačo nalogo? 

Povedni naklon uporabimo v sedanjiku, pretekliku in prihodnjiku. 

• VELELNI NAKLON ali VELELNIK: z glagoli v velelnem naklonu pozivamo k dejanju ali nekomu nekaj ukazujemo ali prepovemo.

Tanja, očisti mizo! Aljaž, delaj domačo nalogo. Naredi že to! 

Velelni naklon uporabimo samo v sedanjiku. 

• POGOJNI NAKLON ali POGOJNIK: kadar so glagoli v pogojnem naklonu, povemo, kaj bi delali. Izrazimo izmišljen dogodek ali nekaj, kar bi se lahko zgodilo, če bi bil npr. izpolnjen neki pogoj. Prepoznamo ga po besedi bi. 

Tanja bi očistila mizo, če bi imela krpo. Sosedova Marija bi delala v trgovini, če ne bi bila upokojena. Ali *bi Aljaž delal domačo nalogo, če bi imel mir? 

Pogojni naklon uporabimo v sedanjiku. 

2. ura_GLAGOLSKI VID 

Glagolski vid je kategorija glagola, ki nam pove, ali glagolsko dejanje še traja ali se je že zaključilo. Glede na to ločimo glagole z neomejenim trajanjem (nedovršni glagoli, npr.: kupujem, pojem ) in z omejenim trajanjem (dovršni glagoli, npr: kupim, zapojem). Pri določanju glagolskega vida si pomagam z besedami kar naprej za nedovršne glagole (torej kar naprej kupujem) in enkrat za dovršne glagole (torej enkrat kupim).