KRITERIJI PRI KEMIJI
Szekció vázlat
-
NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA PRI PREDMETU KEMIJA
Preverjanje in ocenjevanje znanja pri KEMIJI poteka v skladu s pravilnikom Šolska pravila ocenjevanja Gimnazije Jesenice.
NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA
1. Minimalni standardi
1. KEMIJA TEMELJNA NARAVOSLOVNA ZNANOST
o pozna pojme eksperiment, eksperimentalni pogoji
o pozna osnovne laboratorijske pripomočke
o obvlada osnovne laboratorijske tehnike
o pozna R in S stavke in pomen zaščitne opreme za varno eksperimentalno delo
2. DELCI (GRADNIKI ) SNOVI
o opredeli delce v atomu
o pozna pojme relativna atomska masa in izotop
o pozna orbitale in razporeditev elektronov po energijskih nivojih
o razume soodvisnost med položajem elementa v PSE in zgradbo njegovega atoma
o razume nastanek ionov
o razume soodvisnost zgradbe in lastnosti snovi
3. POVEZOVANJE DELCEV (GRADNIKOV)
- definira ionsko in kovalentno vez
- opredeli pojem elektronegativnosti
- razlikuje med polarnostjo vezi in polarnostjo molekul
- razlikuje med veznimi in neveznimi elektronskimi pari
- razloži kovinsko vez
- poimenuje spojine
- opišejo sile med molekulami in njihov vpliv na fizikalne lastnosti spojin
- pozna značilnosti molekulskih kristalov
4. SIMBOLNI ZAPISI IN MNOŽINA SNOVI
- definira pojem mol in pozna Avogadrovo število
- definira molsko maso in izračuna molsko maso
- iz urejene kemijske enačbe razbere množinska razmerja in izračuna mase reaktantov in produktov
- rešuje preprostejše naloge
5. KEMIJSKA REAKCIJA KOT SNOVNA IN ENERGIJSKA SPREMEMBA
- razlikuje med lastnostmi reaktantov in produktov
- kemijsko reakcijo prepozna kot snovno in energijsko spremembo
- razlikuje med pojmoma endotermna in eksotermna reakcija
- izračuna preprostejše naloge
- spozna snovi kot hranilnike energije
- definira entalpijo
6. ALKALIJSKE KOVINE IN HALOGENI
- pozna fizikalno-kemijske lastnosti alkalijskih kovin in halogenov
7. RAZTOPINE
- definira pojme: topilo, topljenec, raztopina, nasičena raztopina, topnost
- uporablja masni delež za določanje sestave spojin
- pozna množinsko in masno koncentracijo in reši preprostejše naloge
- pozna procese pri raztapljanju ionskega kristala
2. LETNIK
8. POTEK KEMIJSKIH REAKCIJ
A) HITROST KEMIJSKE REAKCIJE
- definira hitrost kemijske reakcije
- razloži vplive na hitrost kem. reakcije (temperatura, koncentracija, velikost delcev, katalizator)
B) KEMIJSKO RAVNOTEŽJE
- iz zapisa kem. enačbe prepozna ravnotežno reakcijo in ve, da je smer reakcije odvisna od pogojev
- razume kemijsko ravnotežje kot dinamičen proces
- ve, da na kemijsko ravnotežje vplivajo temperatura, tlak in koncentracija
- iz velikosti konstante ravnotežja sklepa na smer reakcije pri danih pogojih
- navede primer dinamičnega ravnotežja v naravi
C) RAVNOTEŽJA V VODNIH RAZTOPINAH
- opredeli kisline, baze in soli
- na osnovi barve indikatorjev določi kisli oz. bazični značaj vodnih raztopin
- definira protolizo in zapiše protolitske reakcije za kisline in baze
- definira pH
- zna izračunati pH, pOH ter koncentracijo kislin in baz
- definira reakcijo nevtralizacije
- zna zapisati enostavne enačbe reakcije nevtralizacije
D) REAKCIJE OKSIDACIJE IN REDUKCIJE
- opredeli pojme: oksidacije, redukcija, oksidant, reducent
- zna določiti oksidacijsko število elementov v spojini
- ureja preproste redoks reakcije in zna določiti oksidante in reducente
- pozna galvanski člen kot vir istosmernega toka
- razlikuje in pozna uporabo galvanskega člena in elektrolitsko celico
- zna zapisati reakcije, ki potekajo na anodi in katodi
- ve, da pri kovinah na zraku potekajo redoks reakcije
9. ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU
o ve, da imajo elementi v področju skupne značilnosti
o opredeli periodično spreminjanje fizikalnih lastnosti elementov po skupinah in periodah
o zna razložiti periodično spreminjanje kemijskih lastnosti
o našteje značilne lastnosti (fizikalne in kemijske) nekovin, alkalijskih in zemljo-alkalijskih kovin in polkovin
o pozna najpomembnejše tipe spojin v posameznih skupinah
o pozna glavne kemijske lastnosti elementov posameznih skupin
o pozna formule in uporabo halogenih elementov in njihov vpliv na okolje
o pozna glavne lastnosti kisika in njegovih spojin
o dušika in njegovih spojin
o fosforja in njegovih spojin
o ogljika in njegovih spojin
o silicija in njegovih spojin
o zapiše reakcije elementov I., II., III., IV., V., VI. In VII. skupine s kisikom
o razloži vpliv umetnih gnojil na okolje
o razloži vpliv plinov na okolje
o pozna glavne značilnosti prehodnih elementov
10. LASTNOSTI IZBRANIH ELEMENTOV IN SPOJIN V BIOLOŠKIH SISTEMIH IN SODOBNIH TEHNOLOGIJAH
- pozna pridobivanje, lastnosti in uporabo izbranih elementov in anorganskih spojin
- pozna pridobivanje pomembnih kovin iz rud
- pozna tehnološko pomembne spojine
- pozna elemente in spojine modernih tehnologij
- pozna pojem nanotehnologij; njen pomen in proizvode le-te
3. LETNIK
11. ZGRADBA MOLEKUL ORGANSKIH SPOJIN IN NJIHOVO POIMENOVANJE
o primerja lastnosti organskih in anorganskih spojin
o pozna dokazne reakcije
o zna razložiti nastanek enojnih in multiplih vezi
o zna razvrščati organske spojine
o ponovi in pozna funkcionalne skupine osnovnih razredov organskih spojin
o zna zapisovati organske spojine z različnimi formulami
o zna razlikovati med verižno, položajno in funkcionalno izomerijo
o pozna osnovna pravila IUPAC nomenklature
o zna sklepati o možnih izomerih na osnovi molekulske formule
o pozna vrste in stabilnost cikličnih spojin
12. ZGRADBA IN LASTNOSTI ORGANSKIH SPOJIN
A) ZGRADBA IN LASTNOSTI OGLJIKOVODIKOV
- sklepa o tališču, vrelišču in topnosti na osnovi njihove zgradbe
- pozna substitucije, adicije in eliminacije
- pozna pomen reakcij za sintezo pomembnih proizvodov za vsakdanjo rabo in v industriji
- praktično pozna reakcije alkanov
- pozna pravila za razlikovanje geometrijskih izomerov
- pozna in razlikujejo med reagentom in substratom
- pozna običajne reakcijske pogoje, ki so ključni za interakcije organskih snovi z okoljem
- praktično pozna reakcije alkenov
B) ZGRADBA IN LASTNOSTI HALOGENIRANIH OGLJIKOVODIKOV
- pozna vrste organskih halogenidov
- primerja vrelišča, gostoto in topnost
- pozna vpliv na okolje
C) ZGRADBA IN LASTNOSTI ORGANSKIH KISIKOVIH SPOJIN
- pozna vrste organskih kisikovih spojin glede na funkcionalne skupine
- poimenuje organske kisikove spojine
- pozna vpliv hidroksilne skupine
- praktično preizkusi lastnosti in reakcije alkoholov
- pozna pretvorbe aldehidov in ketonov
- praktično ugotavlja lastnosti karboksilnih kislin in njihovih derivatov
- pozna pomen reakcij v proizvodnji novih produktov
- pozna vire ogljikovih hidratov in njihov pomen v vsakdanjem življenju
- pozna klasifikacijsko shemo lipidov in zna opredeliti relacije med gradniki
- praktično ugotavlja lastnosti lipidov
D) ZGRADBA IN LASTNOSTI ORGANSKIH DUŠIKOVIH SPOJIN
- pozna nekaj pomembnih organskih dušikovih spojin
- pozna amine kot derivate amonijaka
- prepozna lastnosti aminokislin na osnovi zgradbe
- pozna beljakovine s kemijskega in biološkega stališča
- praktično pozna lastnosti beljakovin
- pozna alkaloide in vitamine
E) ZGRADBA IN LASTNOSTI POLIMEROV
- primerja lastnosti polimerov in reakcije nastanka
- pozna uporabo naravnih in predelanih polimerov,
- pozna nekaj bolj razširjenih polimerov
2. Merila in načini ocenjevanja
Pisno ocenjevanje
% doseženih točk
Ocena
90 - 100
odlično(5)
80 - 89
prav dobro(4)
65 - 79
dobro(3)
50 - 64
zadostno(2)
Ustno ocenjevanje
Za oceno zadostno mora dijak:
- znati ob pomoči učitelja z besedami opisati eksperimentalna opažanja ali poiskati podatke iz literature in jih predstaviti v vnaprej pripravljeni tabeli,
- poznati definicije pojmov jedrnih vsebin,
- poznati simbole ključnih elementov jedrnega vsebinskega sklopa,
- poznati pomen formul ključnih spojin jedrnega sklopa,
- znati ob pomoči učitelja zapisati kemijske spremembe jedrnega sklopa z enačbo in poznati osnovne reakcijske sheme pretvorb organskih molekul,
- znati ob pomoči učitelja reševati preproste računske naloge,
- poznati osnovna načela varnega ravnanja s snovmi, v sklopu jedrnega vsebinskega sklopa.
Za oceno dobro mora dijak:
- znati izvajati eksperimente po navodilih,
- znati iskati in urejati podatke v tabele in grafe,
- prepoznati vzorce v podatkih,
- poznati definicije pojmov jedrnih vsebin,
- poznati simbole elementov, ki so vključeni v jedrni vsebinski sklop,
- znati zapisovati formule spojin, ki so vključene v jedrni vsebinski sklop,
- znati samostojno reševati preproste računske naloge,
- znati samostojno zapisati kemijske spremembe z enačbami in poznati osnovne reakcijske sheme pretvorb organskih molekul,
- poznati glavne uporabe in funkcije elementov in spojin jedrnega vsebinskega sklopa,
- poznati vplive snovi na okolje in poznati načela varnega ravnanja s snovmi in aparaturami.
Za oceno prav dobro mora dijak:
- znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente,
- znati samostojno iskati podatke v literaturi,
- samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki in prepoznati vzorce,
- znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin,
- znati reševati zahtevnejše računske naloge in probleme,
- znati opisovati tudi zahtevnejše kemijske spremembe z enačbami ali reakcijskimi shemami,
- poznati vplive dosežkov kemije na kvaliteto življenja,
- poznati glavne vplive snovi in kem. sprememb na okolje in načela varnega ravnanja s snovmi,
- obvladati del ene izbirne vsebine, ki jo lahko izdela kot seminarsko nalogo.
Za oceno odlično mora dijak:
- znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente in biti sposoben voditi skupino,
- samostojno poiskati informacije po različnih virih,
- samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki, postavljati hipoteze,
- znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin,
- znati reševati tudi zahtevnejše stehiometrične naloge in probleme,
- znati posploševati lastnosti na novih primerih,
- znati predstaviti z enačbami zahtevnejše kemijske spremembe in sklepati o vplivu reakcijskih pogojev na potek kemijske spremembe,
- poznati soodvisnost med družbenim razvojem in dosežki kemije,
- poznati trende na področju preprečevanja onesnaževanja,
- znati varno eksperimentirati in ravnati s snovmi in aparaturami ter skrbeti za varrnost, obvladati poglobljeno eno izbirno vsebino ali dele dveh izbirnih vsebin, ki ju predstavi sošolcem.
Druge oblike ocenjevanja
Uspeh na šolskem tekmovanju: Dijak lahko dobi oceno za uspeh na šolskem tekmovanju iz znanja kemije za bronasto Preglovo plaketo: 60 % odlično, 50 % prav dobro, 40 % dobro, 30 % zadostno.
Izpiti (popravni, predmetni, dopolnilni)
Popravni in predmetni izpit imata dva dela. Pisni del izpita traja 90 minut, ustni del pa 20 minut, dijak ima 15 minut za pripravo. V popravni izpit je zajeta celotna snov celega šolskega leta. Razmerje med pisnim in ustnim delom izpita je 70% proti 30%. Veljajo kriteriji pisnega ocenjevanja in opisniki za ustno ocenjevanje. Dopolnilni izpit opravlja dijak iz neocenjenih delov snovi. Način ocenjevanja se določi v dogovoru z učiteljem. Veljajo kriteriji pisnega ocenjevanja in opisniki za ustno ocenjevanje.
Zaključna ocena
Za pozitivno končno oceno, morajo biti pisna ocenjevanja pozitivna. Končna ocena se oblikuje kot povprečje posameznih ocenjevanj po kriteriju navedenem zgoraj. Za končno pozitivno oceno mora imeti dijak opravljene laboratorijske vaje z ustreznimi poročili po navodilih učitelja.
Poleg ocen, se upošteva tudi redna pripravljenost dijaka na pouk, prizadevnost in sodelovanje pri pouku, opravljanje domačih nalog, predstavitve seminarskih nalog in laboratorijskega dela v skladu s Pravili pri opravljanju laboratorijskih vaj, s katerimi so dijaki seznanjeni ob začetku šolskega leta, kar potrdijo s podpisom oz. učitelj zapiše v eA pri uvodni uri.
Dijak NI OCENJEN v primeru, da ob koncu redovalnega obdobja nima ocen vseh pisnih ocenjevanj.
mag. Natalija Bohinc Zaveljcina, Veronika Žnidaršič