Téma ismertetése

  • ZNANSTVENO RAZISKOVANJE


    ZNANSTVENO RAZISKOVANJE

    Kako se biolog loti znanstvenega raziskovanja?

    • Kako se znanstveniki lotijo raziskovanja in katere so zakonitosti, ki se jih morajo držati, si preberi na tej priloženi povezavi.


    • BIONIKA

      BIONIKA

      Bionika se je začela raziskovati zelo zgodaj, nastanek pa lahko določimo okrog 50-tih let. Samo beseda bionika je nastala leta 1958, ko je ameriški letališki zdravnik Jack E. Steele na kongresu združil besedo iz bio in tehnika.

      Bionika se ukvarja s posnemanjem iz narave, kjer si iz primerov živega sveta pomaga najte tehnične rešitve za izboljšanje vsakdanjega življenja.

      Eden izmed prvih, ki se je zgledoval po naravi je bil Leonardo da Vinci. Njegove letalne naprave in krila so bila posnetek kril ptic in netopirjev.

      Leonardo da Vinci_krilo letalske naprave_


      • BIOLOŠKA ZNANJA V ZAKONODAJI

        BIOLOŠKA ZNANJA V ZAKONODAJI

        Varovanje okolja poteka s pomočjo državne in meddržavne zakonodaje. Kateri zakoni, odločbe ali predpisi urejajo to problematiko, bomo spoznali v tej učni enoti.

        V zvezek s pomočjo dokumenta ''Vpliv človeka na naravo in zakonodaja,'' (spodaj v povezavi na mapico) odgovori na naslednja vprašanja. 

        1. Razloži razliko med ekologijo, varstvom okolja in varstvom narave.
        2. Kakšen dokument predstavlja NPVO.
        3. Kako se imenuje strokovni časopis, kjer so objavljeni zakoni?
        4. Na kratko opiši en primer delovanja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
        5. Kaj pomeni trajnostni razvoj?
        6. Kaj je CITES, kaj delajo in zakaj (poglej spodaj objavljen pamflet)?
        7. Poišči s pomočjo spleta 3 društva v Sloveniji in 1 društvo po svetu, ki je povezano z varovanjem ali ohranjanjem narave.

        • VPLIV ŽIVE IN NEŽIVE NARAVE

          VPLIV ŽIVE IN NEŽIVE NARAVE

          Kako sta soodvisni živa in neživa narava bom spoznali v tej učni enoti. Ukvarjali se bomo z naslednjim vprašanjem:

          1. Kateri trije elementi so vodilni pri neživi in kateri pri živi naravi?


          • BREZ C NI ŽIVLJENJA

            BREZ C NI ŽIVLJENJA

            ZAKAJ C – ogljik?

            - tvori 4 kovalentne vezi

            - ima lahko enojno, dvojno, trojno vez

            - vezi so stabilne

            - je del nežive narave grafit, diamant, ogljikov dioksid, ogljikov monoksid, karbonatne
            kamnine, to imenujemo tudi ANORGANSKE SNOVI

            - je del žive narave beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, DNK, vitamini, minerali
            to imenujemo tudi ORGANSKE SNOVI

            Elemente, ki tvorijo živo naravo imenujemo tudi BIOGENI ELEMENTI


            Od 13 milijonov znanih kemijskih spojin na svetu je 90% takšnih, ki vsebujejo ogljik!

            OGLJIK v naravi kroži! RAZIŠČI IN RAZLOŽI, KAKO OGLJIK V NARAVI KROŽI, pomagaj si slikami, ki jih lahko najdeš na medmrežju.


            • BREZ VODE NI ŽIVLJENJA

              BREZ VODE NI ŽIVLJENJA

              Kakšne fizikalne lastnosti ima voda?

              Kakšne kemične lastnosti ima voda?

              Kakšno nalogo ima voda v organizmih?

              Zakaj in kje ljudje uporabljamo vodo?

              Kako je razdeljena voda po Zemlji?

              Koliko je vode v organizmih in človeku?

              Voda – H2O

              • 3 agregatna stanja
              • trdno a.s. --> led ima manjšo gostoto od vode   Zakaj(to omogočajo  vodikove vezi)
              • v vsaki celici jo je od 70% do 95%
              • oblika  molekule --> morala bi biti tetraedrična , ker bi tako bili elektronski pari najbolj oddaljeni drug od drugega, vendar ni zaradi odbojev med elektronskimi pari

               

              • je polarna --> zato primerna kot topilo in je sredstvo za prenašanje hranilnih snovi, hormonov, plinov, soli,…
              • v njej potekajo za življenje potrebni življenjski procesi
              • vodikove vezi in tesna povezanost vodnih molekul omogočajo tudi premikanje vodnega stolpca po rastlinskih žilah (visoka drevesa!)
              • se počasi segreva in ohlaja, pravimo, da ima veliko SPECIFIČNO TOPLOTO --> to omogoča počasnejše temperaturne spremembe okolja in lažje uravnavanje telesne temperature
              • omogoča različna življenjska okolja za organizme, njena posebna struktura pa omogoča, da led pozimi plava na površini, deluje kot TOPLOTNI IZOLATOR in ustvari pogoje za preživetje vodnih organizmov.

              • BIOKEMIJSKE REAKCIJE

                BIOKEMIJSKE REAKCIJE

                Kaj vse poteka v celici?

                - obnavljanje, rast, razvoj, delovanje, sproščanje energije, dihanje, izločanje, graditev in razgradnja.


                To omogoča tako celica sama z njeno zgradbo - celično membrano, kot snovi, ki se nahajajo v celici --> točno določene beljakovine = encimi, ki pripomorejo k tem procesom.

                Celice si potrebne beljakovine izdelajo same na podlagi dednega zapisa za izdelavo beljakovin v DNA. Pri tem uporabijo tudi aminokisline, ki jih pridobimo s hrano.

                Vse te potrebne reakcije za življenje imenujemo biokemijske reakcije.

                Utrjevanje snovi
                Kateri element je najpogostejši v živih sistemih?
                Katere lastnosti omogočajo ogljiku tvorbo različnih spojin?
                Razloži, zakaj je voda pomembna za življenje.
                Ali bi lahko življenjski procesi potekali zunaj celice? Utemelji odgovor.
                Kakšne bi bile posledice za življenje na Zemlji, če bi Sonce ugasnilo? Utemelji odgovor.


                • KLASIČNA GENETIKA

                  KLASIČNA GENETIKA

                  SAMOSTOJNO DELU UČENCEV, 25.10. 2017

                  PREBERI TEKST, GA PREPIŠI V ZVEZEK IN RAZIŠČI ODGOVORE NA POSTAVLJENA VPRAŠANJA!


                  DEDOVANJE je prenos lastnosti z ene generacije na drugo oz. s staršev na potomce. 

                  GENETIKA je znanstvena biološka panoga, ki preučuje zakonitosti dedovanja in genetsko variabilnost. - klasična (mendelska) genetika, molekularna genetika in populacijska genetika.

                  Klasična genetika • Je disciplina genetike, ki proučuje načine dedovanja lastnosti in kromosome. Opisuje dedovanje lastnosti. Temelje klasične genetike je v 19. stoletju postavil Gregor Mendel.

                  Gregor Mendel --> Oče genetike, ki je izvajal eksperimente z grahom. Med seboj je križal rastline, ki so se razlikovale v posamezni lastnosti. Vsaka od teh lastnosti se je izražala v dveh oblikah.

                  1. Razišči življenje Gregorja Mendla (zapiši ugotovitve v zvezek).

                  2. Poišči značilne poskuse, ki jih je opravljal in jih razloži (zapiši ugotovitve v zvezek).

                  3. Nalepi zraven slike, ki bodo poudarile tvojo razlago.


                  Preberi naslednji članek, prepiši vprašanja v zvezek in nanje odgovori!

                  http://www.delo.si/znanje/znanost/forenzicna-genetika-kdo-s-m-o-balkanci.html

                  a) Kateremu narodu so Slovenci iz genetskega vidika najbližji?

                  b) S katerimi metodami se dokazujejo teorije o izvoru balkanskih narodov?

                  c) Iz katerega območja naj bi prišli naše sosedi Hrvati?

                  d) Kateri kromosom je bistven pri analizi rezultatov raziskovanja izvora ljudstev?

                  e) Katera področja vse se ukvarjajo z iskanjem odgovora ''Kdo so balkanci''?

                  f) Zakaj s(m)o narodi na območju Balkana tako raznovrstni?



                • RAZMNOŽEVANJE

                  RAZMNOŽEVANJE

                  NESPOLNO razmnoževanje

                  •    potomci imajo le enega starša

                  •    potomcev je veliko

                  •    potomci so genetsko enaki drug drugemu in svojemu staršu

                  •    število kromosomov se ohranja

                  •    majhna raznolikost med osebki v populaciji ali pa je skoraj ni

                  •    temelj razmnoževanja je mitoza (iz ene celice nastaneta dve genetsko enaki hčerinski celici)

                  •    večja možnost preživetja v stabilnem okolju

                  •    ob večji spremembi razmer v okolju večina ali celo vsi osebki ne preživijo, (ker imajo vsi enake prilagoditve na ekološke razmere)

                  SPOLNO RAZMNOŽEVANJE

                  •    potomci imajo dva starša (vsak od staršev prispeva svojo spolno celico, ki nastane z mejozo)

                  •    organizmi porabijo več energije zaradi tvorbe spolnih celic in iskanja spolnega partnerja

                  •    razmeroma malo potomcev

                  •    potomci so genetsko različni

                  •    velika raznolikost med osebki v populaciji

                  •    število kromosomov se s pomočjo mejoze skozi generacije ohranja

                  •    prva celica novega osebka je zigota, ki nastane z oploditvijo

                  •    ob večji spremembi razmer v okolju obstaja večja verjetnost, da bodo nekateri osebki imeli lastnosti za preživetje v spreminjajočih se ekoloških razmerah in za razmnoževanje


                  • DNA

                    DNA

                    OSNOVNO zgradbo, naloge in podvojevanje DNA si lahko obnoviš v spletni učilnici biologije za 8. razred - ČLOVEK. Znanje dopolniš z učbenikom na strani 43.

                    NUKLEOTIDI GRADIJO DNA

                    Delo s tekstom - učbenik str. 42, 43

                    1. Kaj je nukleotid in kako je zgrajen?

                    2. Kako se povezujejo dušikove baze med seboj?

                    3. Katere vezi najdemo in kje se nahajajo v molekuli DNA?

                    4. Kaj je komplementarna veriga DNA?

                    5. Razloži, kako poteka podvojevanje DNA, pomagaj si s sliko v učbeniku.

                    6. Poišči sliko podvojevanja DNA, jo stiskaj, nalepi v zvezek in zapiši ključne besede poteka.


                  • VLOGA MOLEKULE DNA V CELICI

                    VLOGA MOLEKULE DNA V CELICI

                    - v njej so zapisane informacije o zgradbi različnih beljakovin

                    - v enem genu je zapisana informacija o zaporedju aminokislin več različnih beljakovin

                    Beljakovine v celici:

                    a) opravljajo naloge vzdrževanja in nadaljevanje življenja

                    b) sodelujejo pri natančnem podvojevanju DNA

                    c) prepisujejo navodila za izdelavo novih beljakovin

                    d) sodelujejo pri različnih procesih v celici

                    RNA

                    - sodeluje pri prevajanju navodil iz DNA za izgradnjo vseh beljakovin v celici

                    Razlike z DNA:

                    - ima sladkor RIBOZO

                    - vsebuje organsko bazo URACIL

                    - ima ENOJNO verigo

                    - v njo se PREPISUJEJO SAMO geni


                    • GENETSKO VEZANE BOLEZNI

                      GENETSKO VEZANE BOLEZNI

                      SPOLNO VEZANO DEDOVANJE in GENSKE ter KROMOSOMSKE NAPAKE


                      S pomočjo učbenika od strani 49 naprej razišči odgovore na naslednja vprašanja.

                      1. Zakaj so ženske večinoma prenašalke mutacij genov na kromosomu X?

                      2. Za katere bolezni so prenašalke izključno ženske?

                      3. S pomočjo sheme dedovanja krvne skupine (v učbeniku) napiši, kakšne so možnosti krvne skupine otrok, če ima mama krvno skupino 0 in oče krvno skupino B.

                      4. Katere lastnosti človeka določa več genov skupaj?

                      5. Zakaj je:

                      - svetla polt Evropejcev drugačna od svetle polti Japoncev?

                      - polt Inuitov temnejša od polti severnih Evropejcev?

                      6. Kako vpliva okolje na izražanje genov, npr. na telesno višino?

                      7. Na kakšne načine vse lahko predvidimo možnosti genskih napak pri potomcih?

                      8. Naštej 3 bolezni, ki se dedujejo dominantno - recesivno in jih opiši.


                      GENETSKO SVETOVANJE


                      Kdaj in zakaj genetskemu svetovalcu?

                      Od kod izhajajo naši geni?

                      Kakšen pomen imajo naši priimki?

                      Preverite odgovore na spodnjih povezavah!


                      • BIOTEHNOLOGIJA

                        BIOTEHNOLOGIJA

                        - interdisciplinarna veda, ki združuje naravoslovne in tehniške vede

                        - uporablja žive organizme, celice in njihove dele pri svojih postopkih za proizvodnjo človeku koristnih proizvodov

                        - njeni začetki segajo v obdobje pred 10.000 leti, ko so ljudje vzgajali nove sorte rastlin in živali s križanjem in umetnim izborom, da bi dobili točno določene lastnosti

                        - v vsakdanjem življenju se uporablja na področju medicine, veterine, farmacije, industrijske biotehnologije, kmetijstva, varstva okolja

                        Raziskovalna vprašanja!   (Samostojno delo z učbenikom str.60 - 65)

                        1. Katere izdelke pridobimo s pomočjo gliv kvasovk in mlečnokislinskih bakterij?

                            a) Katera  dva procesa pripomoreta k nastanku izdelkov zgornje naloge?

                            b) Kaj so to starter kulture?

                            c) Nekatere bakterije so nujne za preživetje, opiši kako.

                            d) Kaj so to PATOGENE bakterije in kaj povzročajo?

                        2. Kdo je bil LOUIS PASTEUR, kaj vse je ugotovil oziroma razvil?

                        3. Kaj je BIOTEHNOLOGIJA?

                            a) Za vsako področje uporabe biotehnologije v vsakdanjem življenju opredeli en praktičen primer.

                            b) Razišči in na kratko opiši, kaj vse biotehnologi uporabljajo pri svojem znanstvenem delu.

                            c)  Razloži, kaj je ekoremediacija, (doma poišči sliko rastlinske čistilne naprave in opiši njeno delovanje)

                        4. Kaj je GENSKI INŽENIRING?

                           a)  Bakterije se spreminjajo tako, da vključujejo dele DNK v svojo celice. Poišči in obrazloži 3 načine, kako lahko to storijo.


                        • GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI


                          GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI

                          Kaj so GSO?
                          Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so živi organizmi, v katerih je genski material (DNK) spremenjen s pomočjo genskega inženiringa in ne po naravni poti s križanjem ali naravno rekombinacijo genov. V slovenski zakonodaji je zapisana naslednja definicija: "Gensko spremenjeni organizem (GSO) je organizem, z izjemo človeka, ali mikroorganizem, katerega genski material je spremenjen s postopki, ki spreminjajo genski material drugače, kot to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali naravno rekombinacijo'" (Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi  (Uradni list RS 23/2005 UPB-1 in 21/2010).

                          Najpogosteje gensko spremenjeni organizmi so koruza, soja, oljna repica, krompir in paradižnik.

                          _____________________________________________________________________________________________________

                          Zapiši v zvezek, katerih 10 mitov o gensko spremenjeni hrani poznamo.

                          Oglej si 3 izobraževalne videoposnetke in v zvezek zapiši njihov povzetek (obrazloži, o čem govorijo).


                          • KLONIRANJE

                            KLONIRANJE

                            Kloniranje je umeten postopek nespolnega razmnoževanja, pri katerem je novo nastala celica oz. osebek (klon) genetsko identičen izvorni celici oz. osebku. Kolonije bakterij ali drugih mikroorganizmov dobimo hitro in enostavno, če pa želimo klonirati večcelične organizme (živali), pa je postopek zapleten.

                            RAZISKOVALNO DELO

                             Preberi si spodaj v mapici literaturo o KLONIRANJU in v dvojicah odgovori na vprašanja.

                            1. Katera dva namena kloniranja poznamo, opiši ju.

                            2. Ali je smiselno klonirati človeški zarodek (oblikujta SKUPNA izhodišča in jih zapišita)?

                            3. Ali so kakšne prednosti pri kloniranju človeka, kaj pa je sporno?

                            4. Kaj je etično spornega pri kloniranju nasploh  (oblikujta SKUPNA izhodišča in jih zapišita)?

                            5. Zakaj je človek sploh začel vnašati tuje gene v organizme?

                            6. Kako so spremenili riž in bombaž?

                            ____________________________________________________________________

                            ČESTITAM! Skoraj si že strokovnjak. Preberi si še snov v učbeniku na str. 70, 71 in odgovori še na ta vprašanja:

                            a) Kdo je klon?

                            b) Katere živali so najprej klonirali in kdaj?

                            c) Kakšen je uspeh kloniranja glede na preživetje klonov?

                            d) V čem se razlikujejo potomci klonov od naravno pridobljenih potomcev?

                            e) Opiši potek kloniranja ovce Dolly.

                            f) Doma si še oglej obe spodaj objavljeni povezavi.

                            ____________________________________________________________________



                            • MATIČNE CELICE

                              MATIČNE CELICE

                              RAZISKOVALNO DELO

                              1. Za uvod preberite snov v učbeniku na strani 69.

                              2. S pomočjo članka, ki ga boš dobil od učitelja odgovori na naslednja vprašanja:

                              a) Kakšne so naloge matičnih celic?

                              b) Katere celice človeškega telesa se obnovijo najhitreje in katere najkasneje?

                              c) Katere vrste matičnih celic poznamo glede na njihov izvor?

                              d) Opiši posamezne vrste matičnih celic.

                              e) Za kakšna zdravljenja lahko uporabljamo matične celice?

                              3. Razišči na spletu:

                              KAKO shranjujejo matične celice?

                              KATERE ustanove shranjujejo matične celice?

                              4. Preberi snov v učbeniku na str. 72 - 74 in odgovori na vprašanja, ki se nahajajo v učbeniku na str. 74.

                              5. Izdelaj letak o gensko spremenjeni hrani.

                              a) Učenci v redovalnici od številka 1 do 10 ste ZA, učenci od 11 do 20 ste PROTI gensko spremenjeni hrani. Postavite si dobre argumente, saj jih bomo predebatirali.



                              • EVOLUCIJA

                                EVOLUCIJA

                                Ev  Evolucija je postopno spreminjanje vrst skozi mnogo generacij (v dolgih geoloških obdobjih).

                                CHARLES DARWIN                                                         ALFRED RUSSEL WALLACE
                                 raziskoval
                                Galapaško otočje, jug Južne Amerike,                 raziskoval Malezijo
                                in Afriko ter potoval okoli sveta

                                Skupne ugotovitve:

                                -          vse oblike življenja so nastale iz skupnega prednika

                                -          to jim omogoča dedovanje lastnosti s postopnim spreminjanjem

                                -          to spreminjanje je posledica naravnega izbora



                                NARAVNI IZBOR
                                - je temeljna lastnost živega
                                - proces, kjer osebki neke populacije z določenimi dednimi lastnostmi v okolju preživijo in se razmnožujejo uspešneje od drugih
                                - to je eden ključnih mehanizmov evolucije
                                - Darwin je prišel do ugotovitev naravnega izbora z naslednjimi spoznanji:
                                1.    Organizmi so raznoliki à različne lastnosti omogočajo boljše prilagoditve, npr. varovalna barva hroščev
                                prilagoditve, npr. varovalna barva hroščev
                                2.    Čezmerno potomstvo àveč osebkov, kot jih lahko preživi, da se zagotovi minimum osebkov, ki nadaljujejo rod
                                da se zagotovi minimum osebkov, ki nadaljujejo rod
                                3.    Tekmovanje med organizmi àpredvsem z osebki iste vrste za hrano, prostor, vodo, samico
                                hrano, prostor, vodo, samico
                                4.    Dedovanje lastnosti à tistih, ki omogočajo v danem okolju najboljše pogoje za preživetje
                                najboljše pogoje za preživetje

                                      UMETNI IZBOR
                                - ko lahko z načrtnim odbiranjem osebkov v populaciji, ki imajo potomce, v zelo kratkem času močno spremenimo lastnosti različnih sort gojenih rastlin in pasem gojenih živali. 


                                • MUTACIJE

                                  MUTACIJE

                                  -         So dedne spremembe gena, ki trajno spremenijo DNK.

                                  -         Zgodijo se pri podvojevanju DNK in pri delitvi celice.

                                  -         Povzročajo jih različni dejavniki:

                                  • kemijski (vplivi spojin in elementov npr. azbest),
                                  • fizikalni (različna sevanja),
                                  • biološki (virusi).

                                  -         Nastajajo spontano (naravno) ali umetno.

                                  -         Če nastane na telesni celici lahko povzroči raka in njemu podobne bolezni.

                                  -         Če nastane na spolnih celicah so obolenja različna, ki se lahko dedujejo.

                                  -         Mutant je organizem, v katerem se je zgodila mutacija.

                                  -         Večino = 99% mutacij je škodljivih, preostali procent mutacij pa so koristne mutacije, pri katerih nastajajo nove lastnosti.

                                  -         Vrste mutacij:

                                  • Genske mutacije, so mutacije pri katerih se spremeni zapis za en gen. Mutacija je sama po sebi majhna, po učinku pa je lahko velika.
                                  • Kromosomske mutacije, so mutacije, ki povzročijo hude posledice v nadaljnjem razvoju organizma, do njih pa pride med delitvijo celice. Kromosom se lahko pretrga na dveh koncih – srednji del izpade – dela, ki pa se ponovno zlepita, pa tvorita krajši kromosom. Pogosteje pa se del kromosoma prilepi na drug kromosom ali pa se pretrgani kromosomi spojijo v napačnem zaporedju.
                                  • Genomske mutacije delimo na tri skupine: poliploidija (poveča se celotno število kromosomov), polisomijo (poveča se število posameznih kromosomov) in monosomija (število posameznih kromosomov se zmanjša).

                                  Z mutacijami nastanejo novi geni, veča se raznolikost osebkov in vrst, kar pa omogoča nastanek novih vrst in evolucijo (razvoj od preprostih do zapletenih oblik).


                                  • RAZVOJ ŽIVLJENJA

                                    RAZVOJ ŽIVLJENJA

                                    NASTANEK OSONČJA

                                    Osončje je nastalo iz sončne meglice plinov in prahu, ko je v bližini osončja eksplodirala supernova z velikim pokom.

                                    Po kemijski sestavi sta v oblaku prevladovala H in He, primešani pa so bili še težji elementi C, O, N, Si, Fe.

                                    NASTANEK ZEMLJE

                                    Zemlja je stara približno štiri in pol milijarde let.

                                    Sprva je bila vroč mlad planet, segreta od atomov, ki so jih izbruhale zgodnejše generacije zvezd. Obstreljevali so jo veliki asteroidi in kometi, ki so deževali nanjo in talili njeno površino. Postopoma se je temperatura na njej zniževala in oblikovala se je trdna skorja.

                                    Poglej si animacijo nastanka 

                                    .

                                    HIPOTEZE O NASTANKU ŽIVLJENJA

                                    trajnostna hipoteza (življenje je od nekdaj)
                                    stvariteljska hipoteza (življenje je ustvarilo nadnaravno bitje)
                                    kozmična/panspermijska hipoteza (življenje je bilo že prej, na Zemljo je prišlo z asteroidi…)
                                    - hipoteza o spontanem nastajanju (živa bitja nastajajo iz neživih snovi) --> ABIOGENEZA
                                    biokemijska evolucijska hipoteza (življenje je nastalo v spontanih razmerah 4.5 milijarde let nazaj)

                                    NASTANEK ŽIVLJENJA

                                    3.9 milijarde let nazaj so nastali PROKARIONTI (prve bakterije)
                                    Bili so prvi organizmi na Zemlji. Imeli so vse temeljne lastnosti celic: celično membrano, encime, DNA, ATP, možnost podvojevanja DNA pred delitvijo.

                                    EUKARIONTI  naj bi nastali s postopnim razvojem iz prokariontske celice.
                                    - celična membrana se je uvihala in nekje obdala DNA, tako je nastalo jedro,endoplazmatski retikulum in golgijev aparat
                                    - mitohondrij je nastal z endosimbiozo – prosto živeča bakterija je vstopila v celico (kot plen ali zajedalec), drug brez drugega nista mogla živeti
                                    - kloroplasti – z endosimbiozo je prosto živeča bakterija, ki je opravljala fotosintezo (prednik današnjih cianobakterij - modrozelenih bakterij) vstopila v celico

                                    NASTANEK OZRAČJA

                                    Prvotno atmosfero sta sestavljala večinoma He in H

                                    Pred okoli 3,5 milijarde leti se je površina dovolj ohladila in tvorila skorjo prepredeno z ognjeniki, ki so oddajali hlape (vodno paro), CO2 in NH3. Večja količina COje zavarovala Zemljo pred zmrzovanjem.

                                     V naslednjih nekaj milijard letih se je vodna para utekočinila in tvorila dež in oceane, ki so raztopili CO2. Razvile so se poleg modrozelenih bakterij še rastline, ki so s fotosintezo začele pretvarjati COv O2. Količina O2 je narasla, tvoriti se je začela ozonska plast. Dušik so začele pretvarjati iz amonijaka bakterije, prav tako so fosilna gorivausedline in živalske lupine prevzele presežek ogljika, tako se je sprostil O2, ki je tudi reagiral z NH3 in tvoril dušik.

                                    Tako imam v ozračju danes 78% N2, 21% O2, 1% žlahtnih plinov, 0,03% CO2 in vodne hlape.


                                    • FOSILI

                                      FOSILI


                                      • RAZVOJ ČLOVEKA

                                        RAZVOJ ČLOVEKA

                                        Pred 65 milijoni

                                        -         Nastanejo prvaki iz žužkojedih sesalcev, so rastlinojedci živijo v tropskih gozdovih

                                        Pred 20 milijoni

                                        -         Tropski gozdovi izginejo, nastanejo savane, iz rastlinojedcev nastanejo vsejedci, prehod na dvonožno hojo

                                        -         Nastane Proconsul in Driopitek

                                        Pred 10 milijoni

                                        -         Nastanejo človeku podobne opice

                                        Pred 5 milijoni

                                        -         Nastane Australopitek

                                        -         Značilnosti : pokončna drža, dvonožna hoja, uporaba kamnitega orodja, lov na divjad, velikost 120 cm, najstarejše najdeno okostje – Lucy

                                        Pred 3 milijoni

                                        -         Nastane Homo habilis (spretni človek)

                                        -         Nastane iz Avstralopitekov v Afriki, ima večje možgane, manjši obraz, dolge in mišičaste roke, uporablja boljše orodje

                                        Pred 1,6 milijoni let

                                        -         Nastane Homo erectus (pokončni človek)

                                        -         Lobanja je 3x večja od Avstralopiteka, ima še večje možgane, močno čeljust in nadočesne oboke, je spreten lovec, uporablja še boljša orodja, iz krikov in kretenj nastaja govor, živi v času ledenih dob

                                        Pred 250.000 leti

                                        -         Nastane Homo sapiens (misleči človek)

                                        -         Pripadnikov je že 1 milijon, lobanja je zaokrožena, obraz je pokončen, čeljusti ne štrlijo več naprej, možgani so večji, širi se v Azijo in Evropo, se začne prilagajti okolju, premišljeno in načrtno deluje

                                        -         Ostanki delovanja v jamah tudi v Sloveniji – Potočka zijalka, Betalov spodmol

                                        Pred 230.000 leti

                                        -         Nastane Homo sapiens – neandertalec

                                        -         Telo je mišičasto, nizko, lobanja je nizka in dolga, brada ni več štrleča, nos je potlačen, čeljusti so dolge, poznali so kanibalizem, ostanke kosti najdemo v Krapini

                                        Pred 120.000 leti

                                        -         Nastane Homo sapiens sapiens (moderni človek)

                                        -         Lastnosti imajo enake kot mi