Posameznik, družina, družba- uvod
Posameznik, družina, družba- uvod
Družba je velika množica različnih družbenih skupin. Kadar govorimo o družbi, mislimo na veliko število ljudi, ki so s pomočjo kompleksnih povezav združeni v številne naravne ali umetne skupine. Družbene skupine pa sestavljajo ljudje različnih ras, narodnosti, prepričanj, socialnih položajev... S preučevanjem družbenih pojavov se znanstveno ukvarja sociologija, panoga družboslovja.
Posameznik zmožnost, da živi in dela v skupnosti, razvija z učenjem. Ta proces se imenuje socializacija. Prva skupnost, v kateri poteka socializacija, je družina.
Kot družino si običajno predstavljamo zakonski par in otroke. Obstajajo tudi drugačne vrste družin: zakonska ali zunajzakonska partnerja, mati in otrok, oče in otrok, istospolne zveze, rejniške družine, družine s posvojenimi otroki. V okviru plemen je vsaka ženska pripadala vsakemu moškemu. Kasneje se je izoblikovala patriarhalna družina. V njej je imel vso oblast moški. Monogamna družina je temeljila na privatni lastnini, na popolni ekonomski odvisnosti ženske in na njeni podrejenosti možu. Zakonsko zvezo je lahko razdrl le mož, dopuščena mu je bila nezvestoba.
Vsak posameznik je z vključevanjem v različne skupine, na različne načine del družbe kot celote, torej posameznik se ne vključuje v družbo kot del ene družbene skupine, ampak kot del različnih družbenih skupin in organizacij. Posameznik je neposredno član neke družbe kot občan, državljan, šolar, član svoje družine, delavec v nekem podjetju in kot član številnih drugih organizacij in družbenih skupin. Človeška družba predstavlja povsem realno, samostojno in zaključeno skupino, ki jo sestavljajo številna razumna bitja, ljudje. O družbi ne moremo govoriti kot o smotrno urejeni organizaciji, smotrno urejene organizacije so le posamezne skupine v družbi, vendar nobena skupina ne more biti organizirana samostojno, ne da bi bila del družbe.
Ljudje pogosto veliko zahtevamo od družbe, vendar se moramo zavedati, da smo dejansko vsi del družbe, torej vsi se moramo potruditi za izpolnitev pričakovanj in zahtev, ki jih postavljamo družbi. Res pa je, da zaradi velikega števila ljudi, posameznik težko in zelo redko vpliva na spremembe in razvoj v družbi, zato imamo določene družbene voditelje. Voditelji pa lahko vplivajo na razvoj posameznih skupin in s tem tudi na razvoj družbe, imajo pa tudi določene dolžnosti do množice ljudi, ki so vključene v posamezne skupine.
Najpomembnejša in najmočnejša družbena skupina je država, zato jo mnogi pojmujejo kot družbo. Vendar država kljub njeni kompleksni sestavi ni družba kot celota ampak predstavlja le del družbe, kakor so tudi razne druge organizacije del družbe kot celote.
Država potrebuje jezik za skupno komunikacijo, mišljenja in stališča za skupno usmeritev, vrednote za uresničevanje skupnih ciljev, načine moralnega vedenja zaradi notranjega ravnovesja in miru in kontrolo nezaželenih družbenih pojavov.
2. Guy de Maupassant - Debeluška
Domače branje
Maupassant je bil realist in naturalist.
Njegov učitelj je bil Gustav Flaubert (fr. realist). Bil je prijatelj Emila Zolaja (naturalist). Sodeloval pa je tudi z Buchetom.
Bil je francoski novelist in romanopisec. Starši so bili ločeni; oče razudanec, zato je mama živčno zbolela. Študij mu je prekinila vojna; bil je vojak v francosko- pruski vojni – iz vojaštva ga je rešil oče z zvezami. Spadal je v višji stan, bil je ženskar – oboževal je prostitutke. Nalezel se je sifilisa in podedoval živčno bolezen. Kazal je negativen odnos do žensk.
Debeluška je izšla v zbirki Medanski večeri, leta 1880, smer: realizem-naturalizem
Prvi jo je prevedel Edvard Kocbek (problematika ob izdaji zbirke Strah in pogum)
Čas dogajanja je leto 1770/71 (čas francosko- pruske vojne). Vojno je sprožil Otto von Bismarck, ki je hotel s Prusijo združiti vse nemške dežele (tudi Avstrijo). V Franciji je vladal Napoleon III., ki ni pričakoval, da se bodo Prusom pridružile tudi južnonemške dežele. S tremi enotami vkorakajo v Francijo in Napoleon III. je poražen – cesarstvo pade, Napoleona ujamejo. Francija je razglašena za republiko; vojno zoper Pruse je nadaljeval republikanec Gambetto, a je bila francoska vojska popolnoma razbita. V Frankfurtu ob Maini, 10. maja 1771 so Francozi podpisali kapitulacijo. Od takrat sta Lorena in Alzacija pod prusko oblastjo. Francija je bila dolžna odplačati vojno odškodnino in dokler je niso plačali, so Prusi zasedali severno Francijo. Okupacija je trajala 3 leta.
Novela se začne s prikazom klavrnosti francoske vojske (umazani, razcapani, neobriti, nedisciplinirani vojaki). Pruska vojska je opisana vzvišeno in zmagovalno (disciplina in red med vojaki). Avtor nas postavi v središče dogajanja, brez predhodnih opisov – to imenujemo IN MEDIAS RES.
Rouen zapusti deset oseb, ki nameravajo potovati najprej s kočijo do Dieppa, nato pa z ladjo naprej do pristanišča Le Havra. Tja potujejo predvsem zato, ker je ta del še pod francosko oblastjo (denar, trgovanje- možnost pobega v Anglijo).
V kočiji sedijo po spodnjem zaporedju:
|
Cerkev |
Plemstvo |
Višja meščana |
Meščana |
|
|
redovnica |
redovnica |
Grofica Hubert de Breville |
ga. Carre-Lamadon |
ga.Loiseau |
|
Debeluška |
Cornudet |
Grof Hubert de Breville |
g. Carre-Lamadon |
g. Loiseau |
|
|
večni anarhist, malomeščan |
izvemo o poreklu grofa |
|
|
Do vseh ljudi ima pisatelj odklonilno stališče, razen do Debeluške (topel, spoštljiv opis – opiše jo kot osebo) Ironično stališče pisatelja do njih (vera, načela,..)
Pripadajo višjim slojem (plemstvo, višje meščanstvo), meščanom, cerkvi in malomeščanom.
Dialog ni prisoten, pogovor steče le na silo, iz vljudnosti, hrana jih spremeni- navidezna vljudnost (hinavščina).
Pruski častnik si dovoli zadrževati kočijo, čeprav so imeli potniki dovoljenje z generalovim podpisom?
Gre za anarhičnost v pruski vojski, vojno stanje mu dopušča to možnost. (Vojaki opravljajo ženske posle...)
Tipi ljubezni, ki nam jih Maupassant prikaže:
- domovinska ljubezen( Debeluška- proti Prusom, ga.Follenvie- gostilničarka se zavzema za mir, zaradi otrok in premoženja),
- erotična ljubezen (Debeluška- samo telesna), opolzkosti v kočiji,
- materinska ljubezen (ga. Follenvie, Debeluška zanemarja otroka, ki jo moti pri njeni obrti).
Vrednote npr. domoljubje, čast, pogum, ugled, prijateljstvo, poštenje, plemenitost ...
- pogum- Debeluška se vda proti lastni volji,
- ugled- Debeluška na začetku pridobi, a le navzven,
- poštenje – najbolj Debeluška,
- plemenitost- Debeluška, ko razdeli hrano.
Te vrednote pozna le Debeluška, pa čeprav je prostitutka. ( Pri ostalih je to problematizirano in ironizirano.)
Debeluško prepriča redovnica, ki se ji mudi reševati ranjence, ona jih pa le zadržuje. Pomaga tudi grof s svojim pogovorom z njo.
Zgradba novele je simetrična.
Paralelni primeri so :
- na začetku jedo, prav tako na koncu,
- v kočiji se pogovarjajo moški zase, ženske zase,
- redovnici molita,
- Debeluškino razmišljanje (začetek hrana- ljudje se potuhnejo, konec ljudje jo razočarajo),
- potovanje do Totesa, od Totesa do Diepa (redki dialogi),
- grof na koncu prvi potegne ženo stran.
Pisatelj je dostikrat piker, ironičen.
Ironičen je na začetku, ko opiše trgovce; ironizira skopost; norce se brije iz ljudi, ki so imeli Tantalove muke; najbolj ironična oseba je pruski častnik in vojaki, ki opravljajo ženska dela v mestu; Cornudet ironizira druge osebe.
Osnovna motiva sta hinavščina in pokvarjenost.
Motivi:
- vojne
- vožnje – prebega
- domoljubja
- sovraštva do Prusov
- pohlepnosti
- erotične ljubezni
Tema je nemoralnost meščanske, plemiške družbe.
Snov je francosko-pruska vojna.