4. Oblikovno razmerje v besedilu (kohezija)

Povedi se med seboj povezujejo in prepletajo tudi z različnimi in enakimi besedilnimi prvinami. Iz besedila je vedno mogoče razbrati temo in namen.

Danes se nam je zgodilo nekaj lepega. Po pošti je prispel paket, ki so nam ga poslali prijatelji z morja. Ko smo odprli skrivnostno škatlo, smo bili nemalo  presenečeni- v njej je bilo darilce za vsakogar od nas!

Največje presenečenje je bila zgoščenka, ki je ležala na  dnu zavoja, na nej pa je posnet film. Za paket smo se prijateljem že zahvalili.

V besedilu je v ospredju beseda, ki nam pove osrednji podatek. To je nanašalnica. Nanjo se navezujejo besede v spremljajočih povedih. Te besede so navezniki, način povezovanja pa navezovanje. Prva poved napoveduje osrednji podatek,in sicer z besedno zvezo nekaj lepega. Ta besedna zveza je napovednik, povezovanje pa napovedovanje.

 

PONOVITEV - paket

Ta postopek je običajen v znanstvenih in strokovnih besedilih, kjer je enoumnost sprejemanja vsebine zelo pomembna:

Primer: Sodišča združenega dela imajo ...   Pred temi sodišči...

SOPOMENKE ALI SINONIMI - zavoj

so besede, ki sicer isto pomenijo, nimajo pa enake tvarne podobe;  npr.: dekle ‑ punca, in ‑ pa, lep ‑ krasen, ...

NADPOMENKE (HIPERNIMI) IN PODPOMENKE (HIPONIMI)- škatla

To je hierarhična povezava besed. Na primer: MAČKE proti RIS, LEV, DOMAČA MAČKA,... V tem primeru so mačke hipernim, ostale živali pa hiponimi.

RABA PARAFRAZ KOT NAVEZNIKOV- skrivnostna škatla

Veliko se uporablja v publicistiki kot odprava ponovitev nanašal­nic, ki so lastna, zlasti zemljepisna imena. Primer: V Egiptu so piramide. V tej deželi ob Nilu so tudi ka­mele.     

PRONOMINALIZACIJA, pozaimljanje- ga

To je pozaimljanje, nadomeščanje besede ali besedne zveze z  osebnim ali kazalnim zaimkom.

Primer: Takoj je vrgel kosilo psu, a tudi njemu ni bilo všeč.  Zato ga je prevrnil.

RELATIVIZACIJA

To je besedilotvorni postopek samo v tem smislu, da z njo gradimo bolj zgoščene povedi, vendar je enako kot pozaimljanja ne opravi­mo, če zaradi nje nastopi besedilna nejasnost.

Primer: Pri njej so vsa zrna... Pri tej mešanici so vsa zrna.

NAVEZOVANJE S PRISLOVI:

Navezovanje z zaimenskimi prislovi se od pravega pozaimljanja  loči po tem, da prislov kot naveznik ne izkazuje slovničnega ujemanja z nanašalnico, ki ni beseda ali besedna zveza, ampak smisel celotne povedi.

Primer: Za pol ure se je zleknil na kavč, vendar ni in ni mogel  zadremati. Zato je vstal, se okopal in si oblekel belo srajco.

PONOVITEV Z OSEBNO GLAGOLSKO OBLIKO - obstaja