Specifične učne težave

Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je kronična nevrobiološka motnja, ki vpliva na reguliranje ravni aktivnosti (hiperaktivnost), inhibicijo vedenja (impulzivnost) in lotevanje nalog (nepozornost).   Otroci z motnjo ADHD se odzovejo brez razmisleka, imajo težave s sledenjem navodilom, težko sedijo pri miru, težko usmerjajo pozornost in se s težavo osredotočajo na podrobnosti. Posledično ADHD ovira otrokovo družabno življenje, prav tako pa vpliva nanj na akademskem področju.

Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja, ki prizadane možgane pri procesiranju informacij.

Pojavlja se v različnih stopnjah težavnosti – avtizem je del spektra, ki ga imenujemo motnje avtističnega spektra ali na kratko MAS. Beseda "spekter" se uporablja, ker, čeprav imajo vse osebe z avtizmom težave na treh glavnih področjih,  se le te pri vsakem posamezniku izražajo drugače in njihovo stanje na njih vpliva na drugačne načine.

Glavna področja, pri katerih imajo ljudje z avtizmom težave, imenujemo "triada primanjkljajev".

Ta področja so:

• težave s socialno komunikacijo

• težave s socialno interakcijo

• težave na področju fleksibilnosti mišljenja

Visokofunkcionalni avtizem se imenuje Aspergerjev sindrom. Čeprav obstajajo podobnosti z avtizmom, imajo ljudje z Aspergerjevim sindromom manj težav pri govorjenju in so pogosto povprečno ali nadpovprečno inteligentni. Ponavadi nimajo pridružene motnje v duševnem razvoju, vendar pa lahko imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja ter pridružene motnje. Ti primanjkljaji so lahko disleksija, dispraksija, motnja pozornosti in hiperaktivnost, epilepsija.

Disgrafija je najpogosteje opredeljena kot specifična motnja pisanja, ki za otroka po-
meni težavo usvajati in izvajati pisanje tekoče, čitljivo, ustrezno hitro in brez napak.
Disgrafijo največkrat povežemo s težavami v rokopisu in s težko berljivo ali neberljivo
pisavo, a pogosto imajo otroci z disgrafijo težave tudi s pravilnim pisanjem in s pisnim
izražanjem. Te lahko nastanejo tudi zato, ker se pri pisanju preveč osredotočajo na sam
rokopis.

Diskalkulija je specifična učna težava, ki se odraža pri učenju matematike. Težave so lahko prisotne na vseh ali zgolj na določenih področjih matematike in se kažejo kljub temu, da ima otrok povprečne ali celo nadpovprečne intelektualne sposobnosti. 

Težave, značilne za diskalkulijo, se lahko kažejo na različnih področjih, in sicer na področju razumevanja matematičnih pojmov (npr. ulomek), usvajanja veščin štetja (predvsem štetje nazaj, štetje v zaporedju in fleksibilno štetje), predstavljanja mer (npr. pretvarjanje merskih enot), pomnjenja proceduralnih znanj (npr. postopkov računskih operacij), reševanja besednih problemov ter  pomnjenja dejstev (npr. aritmetičnih dejstev) in geometrijskih pojmov (npr. premica, lik, ploščina).

Disleksija je najpogostejša specifična učna težava na področju branja. Označuje posebne učne težave nevrobiološkega izvora. Zanjo so značilne težave z natančnim, nemotenim prepoznavanjem besed in črkovanjem. Okrnjene so tudi zmožnosti prepoznavanja pomena besed. Te težave izhajajo iz pomanjkljive fonološke (glasovne) komponente jezika osebe z disleksijo.

Dispraksija je razvojna motnja, ki spremlja otroka že od rojstva in vključuje probleme na področju gibanja, organizacije, koordinacije ter predelave senzornih informacij. Čeprav se otroci z razvojno motnjo koordinacije naučijo osnovnih motoričnih spretnosti, pa so v nekaterih gibalnih dejavnostih počasni in neučinkoviti.

Razvojna motnja koordinacije vpliva na vsa področja otrokovega življenja, kot so igra, gibanje, komunikacija, socializacija in šolske vsebine. Težave imajo pri igrah z žogo, pri plezanju po lestvi, težko se naučijo zapenjanja gumbov, vezanja vezalk in vožnje s kolesom. Nespretni so pri držanju svinčnika, pri uporabi pribora in pri rezanju s škarjami.

Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami imajo zmanjšano zmožnost usvajanja, razumevanja,
izražanja in/ali smiselne uporabe govora, jezika in komunikacije.
Motnje se kažejo v razumevanju govora in govorno-jezikovnem izražanju, od blagega
zaostajanja do nerazvitosti. Specifične motnje na področju razumevanja, strukturiranja,
procesiranja in izražanja se kažejo tudi v neskladju med besednimi in nebesednimi
sposobnostmi. Lahko so lažje, zmerne ali težje. Sekundarno se motnje v govorno-jezikovnem sporazumevanju kažejo tudi na
področju branja in pisanja, pri učenju v celoti ter pri medosebnih odnosih, vedenju in čustvovanju.

Specifične učne težave so nevrofiziološko pogojene in primarno niso posledica vidnih, slušnih
ali motoričnih okvar, motenj v duševnem razvoju, čustvenih motenj…,čeprav se lahko skupaj
z njimi pojavljajo. Specifične učne težave se razprostirajo od lažjih preko zmernih težav do
težkih in najtežjih oblik specifičnih učnih težav.

Področja:

- pozornost,
- pomnjenje,
- mišljenje,
- koordinacija,
- komunikacija (jezik, govor),
- branje,
- pisanje,
- pravopis,
- računanje,
- socialna kompetentnost,
- čustveno dozorevanje.