Moj slovar

Božiček je drugi dobrotnik v mesecu decembru, ki obdaruje (pridne) otroke na sveti večer (24. december) ali pa na božično jutro (25. december). Prihaja iz Amerike. 

Zgodovinarji si niso edini, od kje izhaja verovanje v Božička, moža v rdečem plašču z belo brado, ki na božično jutro razveseljuje otroke. Prav tako se ne morejo dogovoriti, ali gre pri Božičku dejansko za eno osebo ali pa Božiček pooseblja več različnih ljudi.

Vseeno je prevladujoče mnenje, da Božiček izhaja iz svetnika Nikolaja, meniha, ki je od leta 280 n.š. do leta 350 n.š. živel v sedanji Turčiji. Svetnik Nikolaj naj bi vse svoje imetje razdelil med revne in bolne, znan pa je bil tudi kot zaščitnik mornarjev in otrok.

Je zadnji od decembrskih obdarovalcev. Otroci verjamejo, da jim darila prinese v noči z 31. decembra na 1. januar, že prej pa ga v nekaterih mestih lahko vidijo v sprevodih.

Dedek Mraz domuje v Rusiji, kot obdarovalec otrok pa naj bi nadomestil sv. Miklavža. Dedek Mraz nosi kožuh iz ovčje kožuhovine bele ali rjave barve, dlaka pa je na notranji strani. Na glavi nosi polhovko, ima brke in brado, obut je v črne škornje, v rokah pa ima torbo ali cekar.

Sv. Miklavž oziroma sv. Nikolaj je dobri mož, ki otroke za pridnost nagrajuje, za porednost pa jih kaznujejo njegovi spremljevalci parkeljni.

Po legendi je Miklavž rešil tri revna dekleta, tako da jim je ponoči skozi okno nastavil tri kepe zlata za doto. Ljudska domišljija je tako med obvezne darove, ki jih dobri mož pušča pridnim otrokom v noči iz 5. na 6. december, določila tri jabolka.

V resnici je bil sv. Miklavž (Nikolaj) škof v mestu Mira v Mali Aziji (današnji Demre v Turčiji).