Karel Destovnik Kajuh se je rodil 13. decembra 1922 v Šoštanju kot Karel Vasle, prvi otrok mlade neporočene matere Marije Vasle in poročenega trgovca iz Ljubljane.
Slika: Mladi Kajuh. Narodna in univerzitetna knjižnica. Rokopisna zbirka. MS 2100
Šoštanj, danes majhno štajersko mesto, je bilo v času med obema vojnama zaradi svoje velikosti in gospodarske moči upravno središče celotne Šaleške doline. Kraj je bil povezan tudi z železnico, ki jo je vanj pripeljala uspešna Vošnjakova tovarna usnja, ena največjih in najsodobnejših usnjarn v Evropi, med domačini imenovana
lederfabrika. Mesto je imelo sodnijsko zgradbo z občinskimi zapori, finančno in davčno službo. Nasproti sodnijske zgradbe še vedno stoji Mayerjeva vila z nekoč razkošnim parkom, bivališče odvetnika in župana Frana Mayerja, danes preurejena v kulturno središče kraja s stalnimi zbirkami kulturne dediščine. V središču mesta ob reki Paki, ki deli Šoštanj na dva dela in je bila pomembna za razvoj in obstoj usnjarske industrije, stoji hiša z bogatim štukaturnim okrasjem, v tistih časih majhen družinski hotel Jugoslavija v lasti družine Vasle, v katerem je Karli ugledal svet.
Slika: Rojstna hiša Karla Destovnika Kajuha. Narodna in univerzitetna knjižnica. Rokopisna zbirka. MS 2100Karlijeva mati Marija je imela takrat razmerje z Jožetom Destovnikom, čevljarjem iz kmečko-delavske družine, s katerim sta se poznala z vaj gledališke skupine. Njena mati zveze zaradi različnih socialnih statusov družin ni odobravala, zato je Karli z materjo in očimom prvo leto svojega življenja preživel v Mariboru in Slovenskih goricah. Marija in Jože sta se leta 1923 poročila in se za kratek čas z malim Karlijem naselila pri Destovnikovih starših v Šoštanju. Po rojstvu Karlijevega brata Jožija se je Marijina mati vendarle omehčala in družino sprejela pod svojo streho v hotel Jugoslavija. Sčasoma je Mariji in Jožetu v upravljanje prepustila hotelsko kavarno, ki sta jo opustila, pridobila dovoljenje za grosistično prodajo piva in v prvem nadstropju hotela odprla prvi šoštanjski kino.
Slika: Mama Karla Destovnika Kajuha. Narodna in univerzitetna knjižnica. Rokopisna zbirka. MS 2100Karli je odraščal v težkem času po prvi svetovni vojni, ko je na obzorju že tlel nov spopad, še krutejši in obsežnejši od prve vojne. Bil je bister otrok, rad je listal po knjigah in se mimogrede naučil branja ter pisanja. Šolo, ki je stala blizu družinskega hotela, je začel obiskovati še ne šestleten. Bil je pameten, vztrajen in neupogljiv učenec. Šola je bila zanj poleg tega, da je v njej nabiral znanje, tudi prizorišče za opazovanje socialnih razlik. Nekateri učenci so vanjo zahajali v lepih oblačilih in med odmori jedli bogate malice, drugi so bili razcapani, njihov želodec pa večkrat prazen kot poln. Vse to mu je porajalo vprašanja o ustroju sveta.
Slika: Mesto Šoštanj. Narodna in univerzitetna knjižnica. Rokopisna zbirka. MS 2100Čas velikih zgodovinskih kriz in pomanjkanja, naraščajoče socialne razlike, nemškutarski značaj mesta, v katerem je odraščal, umeščenost njegove družine v socialno sredino, od koder je lahko natančno opazoval revščino in bogastvo someščanov, ter zgodbe deda Destovnika, zgaranega tovarniškega delavca, so ga izoblikovali v tenkočutnega in empatičnega človeka, pripravljenega, da v želji po pravičnejši družbi aktivno poseže v ustaljeni red.
Odličnega in zvedavega učenca so po končanem 5. razredu še ne enajstletnega vpisali v prvo celjsko gimnazijo, ki se še danes neuradno imenuje po njem.
Slika: Srednješolsko spričevalo Karla Destovnika Kajuha. Knjižnica Velenje.
Slika: Prva Celjska gimnayija. Narodna in univerzitetna knjižnica. Slikovna zbirka, raz,
Celje – gimnazija