Karel Destovnik Kajuh in knjižničarski vidik

Karel Destovnik Kajuh je dober primer avtorja, na katerem lahko zaradi raznovrstnosti gradiva, ki je z njim povezano, osvetlimo, kako lahko raziskujemo gradivo v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Slika: arhiv Narodne in univerzitetne knjižnice. 

V šolskih in splošnih knjižnicah običajno iščemo knjige, revije, zgoščenke idr. v prostem dostopu, pri čemer je gradivo običajno razporejeno po vsebini in tudi po starostni stopnji. Običajno je bilo razporejeno po univerzalni decimalni klasifikaciji, in sicer številčno:

Skupina 4 je prazna. Prvotno je obsegala jezikoslovje, ki so ga kasneje prenesli v skupino 8.

Taka je bila osnovna porazdelitev, nato je vsaka naslednja oznaka še natančneje določila področje, ki je uporabnika zanimalo.

Če boste v kaki knjižnici naleteli na starejše gradivo, je mogoče, da ga boste iskali na ta način.

Slika: Skladišče v Narodni in univerzitetni knjižnici (arhiv NUK). 

Današnje poizvedbe so zaradi sodobnejših tehnologij večinoma povezane z uporabo ključnih besed. Pred množično uporabo interneta pa je bila univerzalna decimalna kvalifikacija izjemno uporabna za mednarodno izmenjavo podatkov, saj se pomeni besed v različnih jezikih ne prekrivajo vedno v celoti. Današnji algoritmi upoštevajo tudi ta vidik, v primeru slovenščine je zaradi narave našega jezika uporabno KRNJENJE, kar je vgrajeno v sistem COBISS.

Krnjenje je računalniški algoritem, ki omogoča uporabnikom pri iskanju ustrezne zadetke ne glede na to, v katerem sklonu zapišejo iskalne pojme.

V nacionalnih, visokošolskih in specialnih knjižnicah gradiva ne najdemo vedno v prostem dostopu, temveč ga moramo večkrat najprej poiskati v katalogu in ga nato naročiti. Vzrok je v ogromni količini izvodov, ki jih v manjših knjižnicah ni v takem številu. Pri tem nam lahko pomagajo informatorji. V Narodni in univerzitetni knjižnici sicer večkrat organiziramo brezplačne tečaje, na katerih se lahko naučite uporabnih veščin iskanja knjižničarskega gradiva.

Pri Karlu Destovniku Kajuhu seveda najprej pomislimo na njegove pesmi, a če bi se lotili poglobljenih raziskav, bi nas utegnili zanimati še rokopisno in glasbeno gradivo, ciklostilni (šapirografni) odtisi, članki v najrazličnejših revijah, posnetki na zgoščenkah, fotografije in še bi lahko naštevali. Vse omenjeno hranimo v Narodni in univerzitetni knjižnici v različnih oddelkih.

Veliko omenjenega gradiva je lahko zelo dragocenega, zato si v skladu s svetovnimi trendi prizadevamo, da bi ga kar največ digitalizirali. Prednosti je več: uporabnikom prihranimo s tem čas pri iskanju gradiva, samih originalov pa s prepogosto uporabo ne poškodujemo. Pri Karlu Destovniku Kajuhu je to večkrat aktualno, saj je nekaterih izvodov zaradi vojnih razmer, v katerih so nastali, ohranjenih zelo malo.

Za nekatere avtorje smo oblikovali digitalne zbirke, kar pomeni, da je na enem spletnem mestu zbrano vse, kar je z njimi povezano. Za vtis si lahko pogledate spletno stran naše digitalne knjižnice:  https://www.dlib.si/

 V Narodni in univerzitetni knjižnici smo pripravili digitalno zbirko Karla Destovnika Kajuha, proti koncu leta pa si boste lahko v naših prostorih in na spletu ogledali tudi razstavo, s katero se mu bomo poklonili ob 100. obletnici rojstva.

Veliko informacij lahko danes zasledimo tudi na domačih spletnih straneh knjižnic, ki nas obveščajo o pomembnih obletnicah, projektih in dogodkih. Več knjižnic je prisotnih tudi na družbenih omrežjih. Vabimo vas, da nam sledite na Facebooku, Twitterju, Instagramu in Linkedinu.