Slovenščina (8. a)
Perfilado de sección
-
1. Anton Tomaž Linhart, Županova Micka (oktober)
2. Janez Mušič, Zgodbe o Prešernu (december/januar)
3. Irena Androjna, Modri otok
4. Niko Grafenauer, Skrivnosti


-
1. ustno ocenjevanje znanja zajema:
- domače in prevzete besede,
- slogovno zaznamovane in nezaznamovane besede ter sleng,
- subjektivno in objektivno besedilo,
- umetnostno in neumetnostno besedilo,
- zahvalo in opravičilo (ter zgradbo uradnega dopisa),
- ljudsko slovstvo (ljudska pesem Galjot),
- razsvetljenstvo (o obdobju; V. Vodnik: Dramilo; A. T. Linhart: Županova Micka),
- besedne vrste (samostalnik, pridevnik, števnik, zaimek, prislov, glagol, predlog).
-
1. pisno ocenjevanje znanja zajema:
- razčlembo neumetnostnega besedila,
- domače in prevzete besede,
- slogovno zaznamovane in nezaznamovane besede ter sleng,
- subjektivno in objektivno besedilo,
- umetnostno in neumetnostno besedilo,
- besedne vrste (samostalnik, pridevnik, števnik, zaimek, prislov, glagol, predlog).
- pisanje uradne zahvale ali opravičila
- književnost (glej preverjanje).
-
Ponovitev besednih vrst si lahko pogledate na tem videoposnetku:
;Doslej smo obravnavali SAMOSTALNIK, PRIDEVNIK, ŠTEVNIK, ZAIMEK, GLAGOL, PRISLOV ter PREDLOG.
-
Učni cilji:
- V besedilu prepoznam glagole.
- Iz besedila izpišem glagole in jim določim osebo, število, časovno obliko, naklon in vid.
- Glagole iz besedila razvrstim med nedovršne in dovršne.
- Pojasnim, kaj izražajo nedovršni in kaj dovršni glagoli.
- Znam se vprašati tako po nedovršnih kot po dovršnih glagolih.
- Glagolom poiščem vidski par.
- V povedi spremenim glagolski vid, ne da bi pri tem spremenil/-a osebo, število, časovno obliko ali naklon.
- Iz nedovršnikov (npr. pisati) znam tvoriti čim več različnih dovršnih glagolov (npr. napisati, podpisati).
- Znam pojasniti, kako v slovenščini tvorimo vidske pare (npr. pisati – napisati v primerjavi z zaviti – zavijati)
- Vem, v katerih primerih lahko rabimo le eno od oblik glagolskega vida.
- V besedilo po smislu vstavljam ustrezne oblike glagola.
-
Učni cilji:
- Poslušam, berem in doživljam ljudsko pesem Galjot.
- Pesem interpretiram z risanjem.
- Pesem vsebinsko in slogovno analiziram.
- Zaznavam učinkovanje pesmi na čustva bralca ter tragično razpoloženje v pesmi.
- Ponovim naslednje literarnovedne izraze: ljudska pesem, pripovedna pesem, stalna pesniška oblika – balada, rima, stalni okrasni pridevek, refren.
- Ponovim značilnosti ljudskega slovstva.
- Poiščem značilnosti ljudskega slovstva v pesmi Galjot.
- Navedem definicijo in značilnosti balade ter jih poiščem v pesmi Galjot; utemeljim, zakaj je ta pesem balada.
- Ustvarjalno poustvarim pesem v obliki stripa.
-
UMETNOSTNO IN NEUMETNOSTNO BESEDILO
SUBJEKTIVNO IN OBJEKTIVNO BESEDILO
URADNA ZAHVALA, URADNO OPRAVIČILO
-
ROMANTIKA (o obdobju)
FRANCE PREŠEREN (življenje in delo)
J. Mušič, Zgodbe o Prešernu (domače branje)
APEL IN ČEVLJAR
KRST PRI SAVICI
POVODNI MOŽ
TURJAŠKA ROZAMUNDA
-
