Skladnja

1. Skladnja

Skladnja je jezikovna ravnina, ki proučuje vlogo besed in besednih zvez v stavku, povedi in besedilu. Ukvarja se s pojmoma poved in stavek.

Celotno gradivo iz skladnje imate na razpolago na povezavi

V vsakem jeziku morajo biti povedi urejene. Smiselno morajo soditi druga k drugi.

2. Besedne zveze

Besedna zveza je skupina besed, ki imajo določen pomen.

Besedne zveze ali sintagme so sestavljene iz jeder in določil.

Jedro je osrednji del besedne zveze  in poglavitni nosilec pomena. Hkrati skladenjsko določa določilo. Določilo pomensko natančneje določa jedro.

Če je jeder več, je besedna zveza priredna - besede v teh zvezah so med seboj neodvisne in enakovredne.

• bratje in sestre,
• radio, tisk, film in  televizija,
• igralci in režiser…

Besedna zveza, sestavljena iz jedra in enega ali več določil, je podredna.

Besedna zveza se imenuje po besedni vrsti, ki je v jedru.

2.1. Samostalniška besedna zveza

V jedru samostalniške besede je samostalnik: tisti lepi sosedov fant, sedem bratov, krema za britje, mi trije, hoja počasi,skleda, polna sadja, lestev, po kateri se pride na oni svet… Določilo je prilastek. Ta lahko stoji na levi ali desni strani.  Levi prilastek je vedno ujemalni. Desni prilastki so skoraj vsi neujemalni.  Levi prilastek je vedno pridevniška beseda: pridevnik, zaimek ali števnik.

Vaja

Določite prilastke:

• pesem o lepi Vidi,
• gospa profesorica,
• mi trije,
• vi sami,
• pot navzgor,
• svetloba jeseni,
• prepoved kaditi,
• navada žvečiti,
• otroci, navajeni vsega,
• pričakovanje, kaj bomo videli,
• vprašanje, o katerem razpravljamo…

Rešitve

2.2. Prislovna besedna zveza

V jedru stoji prislov: lani avgusta, zelo daleč, danes zjutraj, povsod po svetu, precej zgodaj, nekoliko blizu…

Vaja

Določite jedra in določila:

• včeraj zvečer,
• nikjer drugod,
• zelo pozno,
• malce oddaljeno,
• dokaj zanimivo,
• hitro kot zajec,
• naglo, kot bi mignil…

Rešitve

2.3. Pridevniška besedna zveza

Jedro je pridevniška beseda: njegova zelena (suknja), vedno prijazen, počasen kot polž, zmeraj nasmejana, mlado nagubano gorstvo), sposoben popraviti, tako čudovit, da ti dih zastane…

Vaja

Določite jedra in določila:

• tisto sosedovo (dekle),
• naveličan obljub,
• pozoren do tujcev,
• srednje pečena (potica),
• slaven daleč naokrog,
• lep, da bi kar umrl,
• pripravljen pomagati,
• naveličan lenariti

Rešitve

2.4. Glagolska besedna zveza

Glagol ob sebi predvideva dopolnila. Temu pojavu rečemo glagolska vezljivost.

Nekateri glagoli ne predvidevajo nobenega dopolnila: dežuje, bliska se.

Nekateri predvidevajo eno dopolnilo: Gospodar prihaja. Dete spi. Navadno je to dopolnilo osebek.

Nekateri glagoli predvidevajo dve dopolnili: osebek in predmet ali prislovno določilo. Film traja dve uri.

Nekateri glagoli predvidevajo več dopolnil: Miha piše pismo dekletu.  

Vaja

Ugotovite, katera dopolnila ima glagol v naslednjih povedih!

Dijaki so v muzeju spoznali veliko novega.

Jutri ji bom dal cvetlice.

Rešitve

3. Stavek in poved

Pomembno je ločevati med stavkom in povedjo.

Na izpitu ali v maturitetnih testih lahko dobite naloge:

Določite število povedi v odstavku!

Določite število stavkov v povedi!

Povedi štejete od velike začetnice do končnega ločila.

Stavke štejete po številu osebni glagolskih oblik. Ne smete jih šteti po številu vejic.

Več si lahko preberete na povezavi.

3.1. Stavek in poved

STAVEK IN POVED

Skladnja nas uči družiti besede v besedne zveze in stavke.

POVED je zaključeno sporočilo ali zaključen del sporočila. To pove že pomen besede poved. To je skupina besed, ki nekaj pove. Začne se z veliko začetnico in konča s piko, vprašajem ali klicajem.

STAVEK je  zveza besed, ki so zbrane okrog osebne glagolske oblike.

NEGLAGOLSKI STAVEK

To je stavek, v katerem ni glagola in so besede zbrane okrog neo­sebne glagolske oblike. Imenujemo ga tudi POLSTAVEK. (Iz njega  lahko razvijemo tudi glagolski stavek.)

PASTAVEK: to je beseda, ki je lahko sama zase stavek (npr. Ha!).

ENODELNI STAVEK

V tem stavku ni osebka, ker sploh ni vršilca dejanja ali nosilca trajanja; npr. Deževalo je.

PROSTA IN ZLOŽENA POVED

Iz prostih (enostavčnih) povedi lahko sestavimo zloženo (več­stavčno) poved.

RAZDRUŽENA POVED

To je poved, ki je glasovno pretrgana, smiselno pa tvori celoto.

3.2. Stavčni členi

Stavčni  členi so pomenske enote, iz katerih je zgrajen stavek. Obstajajo tri razmerja med stavčnimi členi.

• UJEMANJE -  (kongruenca)  v skl., sp. in številu  Obiskala nas je prijazna ženska.

Ujemata se povedek in osebek. Pomensko določata drug drugega.

• VEZAVA -  (rekcija)glagol določa sklone sam.(rod., daj. vezava) Bal se je poti. Česa?

• PRIMIK -  določilo ni odvisno od jedra, ampak je jedru le primaknjeno  Včeraj je odpotoval. zelo dolga,  slika ob potoku , tista tam…  Zunaj zavija.

Stavčni členi so:

• povedek
• osebek
• predmet in
• prislovno določilo.  To so glavni stavčni členi.

Delni stavčni členi so:

• prilastek,
• povedkov prilastek in
• povedkovo določilo.

 Glavni stavčni členi

POVEDEK

je  glavni stavčni  člen . Po povedku se vprašujemo: kaj kdo dela  ali kaj z njim je. Vlogo povedka opravlja glagol v osebni obliki. Vsak stavek ima en sam povedek. Povedek je lahko sestavljen iz ene ali več besed. Prvi je goli povedek, drugi zloženi. Zloženi povedek ima ob sebi povedkovo določilo ali povedkov prilastek. 

Povedek podčrtamo z vijugasto črto.

Opazujmo povedke v tem besedilu:

Timijan je trajen polgrmiček, ki zraste do 50 cm visoko. Listi so majhni, sivozeleni in ob robovih zavihani. V zalistju poženejo rožnati cvetovi. Doma je v Evropi, Ameriki in Afriki. V Sloveniji gojijo timijan po vrtovih tudi kot začimbno rastlino. Njegove številne podvrste divje rastejo v Sredozemlju, pri nas pa po Krasu, saj ima rad suha, sončna rastišča. Zaradi velikih potreb pa je predvsem gojen. Timijan prijetno diši po kafri, saj njegovi cvetovi in listi vsebujejo veliko eteričnega olja.

 Rešitve

OSEBEK

Po osebku pa se vprašujemo: kdo ali kaj in dani povedek. Izraža vršilca dejanja ali nosilca stanja. Osebek je  lahko iz ene ali več besed. Tudi osebek je lahko goli ali zloženi.  V stavku je en osebek. Določa obliko povedka: osebo, število in spol. Izjema je osebek v rodilniku v zanikanem povedku. (Jan je v sobi. Jana ni v sobi.)

Osebek je lahko izražen z morfemom v povedku, npr. Katero snov moram študirati?

Osebek podčrtamo z eno ravno črto.

PREDMET

je stavčni člen, po katerem se vprašujemo: koga ‑ česa, komu ‑ čemu, koga ‑ kaj, o kom ‑ čem, s kom ‑ čim + povedek.

Ne poznam nobenega metalurga. Koga ne poznam?

Čudiva se letošnji zimi. Čemu se čudiva?

Pojdi kupit vozovnice. Kaj pojdi kupit?

Govorili smo o tvojem očetu. O kom smo govorili?

V hribe sem šel z bratrancem. S kom sem šel v hribe?

Pogovarjamo se o izpitih in ocenah. O čem se pogovarjamo?     

Opazujte  obliko predmetov!

Pogovarjamo se o razrednih izpitih.       

Nanj se nanaša dejanje v povedku. Nekateri predmeti imajo predložno obliko.

Če povedek zanikamo, moramo predmet v tožilniku postaviti v rodilnik.

Plačala sem položnico. Nisem plačala položnice.

Tudi predmet je goli ali zloženi. Ponavadi je predmet samostalniška beseda, lahko pa tudi nedoločnik. Ne sramuj se vprašati.

V stavku je lahko več predmetov, ki ustrezajo različnim  vprašalnicam.

Župan je sosednje občine prosil za pomoč za prizadete prebivalce kraja.

Predmet podčrtamo z dvema ravnima črtama.

PRISLOVNO DOLOČILO

je stavčni člen, po katerem se sprašujemo:

‑ p. d. kraja: kam, kod, kje

‑ p. d. časa: kdaj

‑ p. d. vzroka:

            a) vzroka: zakaj

            b) namena: čemu

            c) pogoja: pod katerim pogojem

            d) dopustitve: kljub čemu

‑ p. d. načina (lastnosti):

            a) pravega načina: kako

            b) primere: kako

            c) posledice: kako

            d) mere: koliko

            e) ozira: glede na kaj

Pojasnjuje okoliščine dogajanja.

Kako ločimo, kdaj gre za predmet in kdaj za prislovno določilo?

Pomagamo si z vprašalnico. Če se po besedi ali besedni zvezi lahko vprašamo tudi z vprašalnico za prislovno določilo, to ni predmet.

Govorim s prijateljico. Pišem z levo roko.

Tudi prislovno določilo je lahko golo ali zloženo.

Prislovno določilo podčrtamo s poševnimi črticami.

Delni stavčni členi

POVEDKOVO DOLOČILO

ni samostojni stavčni člen, ampak samo del zloženega povedka. Potrebujejo ga pomensko nepopolni glagoli:

• pomožni glagol,
• naklonski glagoli,
• fazni glagoli.

Npr.:  Luka leži v postelji.  

Luka leži.

Film je zanimiv. Postal je študent.  

Povedkovo določilo podčrtamo s črtkasto četo.

PRILASTEK

je del stavčnega člena, po katerem se vprašujemo: kakšen, kateri, čigav, koliko. Poznamo levi in desni prilastek. Če  se kateri  od teh dveh ujema z odnosnico  v spolu, sklonu in številu,  sta to levi in desni ujemalni prilastek. Odnosnica  je glavni oziroma pomenski del.

 Podčratmo ga s pikčasto črto.

POVEDKOV PRILASTEK

stoji ob pomensko popolnih glagolih.

S tečaja italijanščine se je vrnila navdušena.

Po njem se vprašujemo z vprašalnico: kakšen (kateri, čigav) ter povedkom in osebkom oziroma predmetom. Povedkov prilastek ne  izraža stalne lastnosti osebka ali predmeta, ampak samo lastnost v trenutku glagolskega dejanja.

Več si preberite na povezavi ali na  povezavi. 

4. Vrste zloženih povedi

Zložene povedi so lahko priredne ali podredne.

 V prirednih povedih so stavki  enakovredni. Sestavljene so iz osnovnega in enega ali več dopolnjevalnih stavkov. pomenska razmerja med stavki so različna. Za prepoznavanje priredij se je najbolje naučiti tipične veznike. Pomembno je tudi vedeti, pred katerimi vezniki stoji vejica in pred katerimi ne.

Podredne povedi so sestavljene iz enega glavnega in enega ali več odvisnih stavkov. Odvisniki so lahko različnih stopenj. Po odvisniku prve stopnje se vedno vprašamo iz glavnega stavka.

Po odvisniku druge stopnje se vprašamamo iz odvisnika prve stopnje in tako gre naprej.

Glavni stavek lahko stoji samostojno. Nikoli ga ne podčrtujemo. Nikoli se ne začenja z veznikom.

Odvisni stavki se začenjajo s tipičnimi vezniki. Ne moremo jih spremeniti v samostojen stavek. Lahko jih spremenimo v ustrezen stavčni člen.

4.1. Priredno zložena poved

V priredju so stavki v enakovrednem razmerju. Vsak od stavkov, ki sestavljajo poved, bi lahko stal samostojno. Priredja poimenujemo glede na razmerja med osnovnim in dopolnjevalnim stavkom. Grafično jih označimo z S + S.

VEZALNO PRIREDJE 

To je zveza dveh ali več stavkov, ki izražajo soobstajanje ali zaporedje.

Taki stavki so povezani brez veznikov ali pa z vezniki: in, pa, ter.

Pred temi vezniki ne pišemo vejice, razen če je ne zahteva vmesni odvisni stavek.

Hodi, si požvižgava in kar poskakuje od veselja.

STOPNJEVALNO PRIREDJE 

To je zveza stavkov, v kateri naslednji stavek z vsebino presega  prejšnjega.

Stopnjevanje poudarjajo vezniki: ne ‑ ne, niti ‑ niti, ne samo ‑ ampak tudi, tako ‑ kakor tudi.

Pred drugim delom prvih dveh veznikov vejice ne pišemo, pišemo jo samo pred drugim delom veznika » ne samo ‑ ampak tudi«.

  Niti ne vpraša niti ne pove.

  Ni samo spremljal učencev, ampak jih je tudi bodril.

LOČNO PRIREDJE 

Vsebine teh dveh stavkov se med seboj izključujejo ali zamenjujejo.

Dopolnjevalni del podaja izbirno možnost.

Vezniki so ali, ali pa, ali ‑ ali. Pred prvim ali vejice ne pišemo, razen če zahteva     vmesni odvisni    stavek.

Lazarjevi se ali odpravljajo ali pa so že odšli.

PROTIVNO PRIREDJE 

To je zveza pomensko nasprotujočih si stavkov. Protivni vezniki so:

pa, vendar, toda, a, ampak, temveč, marveč, samo, le. Vejico pišemo.

Vpisal se je na tečaj, a ga je zamudil.

POJASNJEVALNO PRIREDJE

 V tem primeru drugi stavek natančneje določa prvega.

Vezniške besede so: to je, to se pravi, in sicer, in to, saj, kajti, namreč. Lahko se tudi zgodi,  da veznika sploh ni. 

Zaprli bomo, saj ves dan ni bilo gostov.

POSLEDICNO PRIREDJE

Dopolnjevalni stavek izraža posledico dejanja, ki izhaja  iz osnovnega stavka. Tipičen veznik je zato.

Štipendija je obetavna, zato se zanjo poteguje več študentov.

SKLEPALNO PRIREDJE

Pri tem priredju drugi stavek podaja  logičen sklep, ki izhaja iz vsebine prvega.  SKLEP izraža  veznik torej.

Mislim, torej sem.

4.2. Podredno zložena poved

 Podredje je zveza najmanj dveh stavkov, ki med seboj nista v enakovrednem razmerju. Eden od stavkov je glavni. Ne začenja se z veznikom in lahko stoji samostojno. Odvisniki, ki so razširjeni stavčni členi, ga pomensko dopolnjujejo.  Po njih se sprašujemo iz glavnega stavka z vprašalnicami za stavčne člene. Lahko jih spremenimo v stavčni člen.

Zelo me zanima, kaj meniš o razpisnih pogojih.

Zelo me zanima tvoje mnenje o razpisnih pogojih.

Glavni stavek stoji na začetku, v sredini ali na koncu povedi. Na dva dela ga lahko

 razdeli prilastkov odvisnik. Odvisniki se začenjajo s tipičnim veznikom.

Zgoščenka, o kateri me sprašuješ, je že razprodana.

Podredje označimo z S ⁄   S.                                

OSEBKOV ODVISNIK  Odvisni stavek se nanaša na osebo (kdo ali kaj). Prepoznamo ga  po veznikih: da, če, ali, kdor, kar, kdo...

Jasno je, kdo bo izbranec.

Skrbi me, kako boste pripotovali do nas.

PREDMETNI ODVISNIK  Odvisni stavek se nanaša na predmet (koga ‑ kaj, koga ‑ česa).

Vezniki so: da, če, ali, kogar, kar, da…

Sam si mi povedal, da boš med počitnicami doma.

Ne vem, kdaj bom utegnil.

KRAJEVNI IN ČASOVNI ODVISNIK  se nanašata na kraj oziroma čas dogajanja (kje; kdaj). Vezniki: kjer, ko, kadar, preden, medtem ko, dokler…

Pogledala sem, kamor sem le mogla.

Kadar berem Kosovelove pesmi, se spomnim nate.

VZROČNI IN NAMERNI ODVISNIK se nanašata na vzrok ali namero (zakaj, čemu). Vezniki: ker, da ...

Prisluhnili so mu, ker je pametno govoril.

Zgodaj je vstala, da bi videla sončni vzhod.

POGOJNI IN DOPUSTNI ODVISNIK  Nanaša se na pogoj ali dopustnost (pod katerim pogojem, kljub čemu). Vezniki: če, ako; čeprav, četudi, dasi…

Če se boš premislil, pokliči.

Smučat gremo, čeprav smo prej sklenili drugače.

NAČINOVNI ODVISNIK  Vprašalnice: kako, koliko, koliko časa, glede na kaj. Vezniki: ne da bi, s tem da, kakor, kot, kolikor, kot da. Namesto tega odvisnika se včasih uporablja tudi polstavek.

Odvihrala je skozi vrata, ne da bi karkoli pojasnila.

 PRILASTKOV ODVISNIK  Vprašalnice: kakšen, kateri, čigav. Vezniki: ki, kateri, da…

Vsakomur, ki je voljan poslušati, spet in spet razlaga svojo zgodbo.

 Več si preberite na povezavi.

4.3. Preglednica odvisnikov

Več na povezavi.

5. S-struktura

S- struktura je grafično prikazana zgradba zložene povedi. Uporabljamo samo velike S. Stopnje odvisnikov izražamo s podpisovanjem in ne z drugimi oznakami.

Simbol za priredje je S + S, simbol za podredje je 

                                                                             S    /  S.     

Za stavek, v katerega je vrinjen drug stavek, uporabljamo oznako S

                                                                                                        2.

Vaje

6. Test iz skladnje

Test iz skladnje najdete na povezavi.