Skladnja
Skladnja
Zložene povedi so lahko priredne ali podredne.
V prirednih povedih so stavki enakovredni. Sestavljene so iz osnovnega in enega ali več dopolnjevalnih stavkov. pomenska razmerja med stavki so različna. Za prepoznavanje priredij se je najbolje naučiti tipične veznike. Pomembno je tudi vedeti, pred katerimi vezniki stoji vejica in pred katerimi ne.
Podredne povedi so sestavljene iz enega glavnega in enega ali več odvisnih stavkov. Odvisniki so lahko različnih stopenj. Po odvisniku prve stopnje se vedno vprašamo iz glavnega stavka.
Po odvisniku druge stopnje se vprašamamo iz odvisnika prve stopnje in tako gre naprej.
Glavni stavek lahko stoji samostojno. Nikoli ga ne podčrtujemo. Nikoli se ne začenja z veznikom.
Odvisni stavki se začenjajo s tipičnimi vezniki. Ne moremo jih spremeniti v samostojen stavek. Lahko jih spremenimo v ustrezen stavčni člen.
2. Besedne zveze
2.1. Samostalniška besedna zveza
V jedru samostalniške besede je samostalnik: tisti lepi sosedov fant, sedem bratov, krema za britje, mi trije, hoja počasi,skleda, polna sadja, lestev, po kateri se pride na oni svet… Določilo je prilastek. Ta lahko stoji na levi ali desni strani. Levi prilastek je vedno ujemalni. Desni prilastki so skoraj vsi neujemalni. Levi prilastek je vedno pridevniška beseda: pridevnik, zaimek ali števnik.
Vaja
Določite prilastke:
- pesem o lepi Vidi,
- gospa profesorica,
- mi trije,
- vi sami,
- pot navzgor,
- svetloba jeseni,
- prepoved kaditi,
- navada žvečiti,
- otroci, navajeni vsega,
- pričakovanje, kaj bomo videli,
- vprašanje, o katerem razpravljamo…