Skladnja
Skladnja
Zložene povedi so lahko priredne ali podredne.
V prirednih povedih so stavki enakovredni. Sestavljene so iz osnovnega in enega ali več dopolnjevalnih stavkov. pomenska razmerja med stavki so različna. Za prepoznavanje priredij se je najbolje naučiti tipične veznike. Pomembno je tudi vedeti, pred katerimi vezniki stoji vejica in pred katerimi ne.
Podredne povedi so sestavljene iz enega glavnega in enega ali več odvisnih stavkov. Odvisniki so lahko različnih stopenj. Po odvisniku prve stopnje se vedno vprašamo iz glavnega stavka.
Po odvisniku druge stopnje se vprašamamo iz odvisnika prve stopnje in tako gre naprej.
Glavni stavek lahko stoji samostojno. Nikoli ga ne podčrtujemo. Nikoli se ne začenja z veznikom.
Odvisni stavki se začenjajo s tipičnimi vezniki. Ne moremo jih spremeniti v samostojen stavek. Lahko jih spremenimo v ustrezen stavčni člen.
3. Stavek in poved
3.1. Stavek in poved
STAVEK IN POVED
Skladnja nas uči družiti besede v besedne zveze in stavke.
POVED je zaključeno sporočilo ali zaključen del sporočila. To pove že pomen besede poved. To je skupina besed, ki nekaj pove. Začne se z veliko začetnico in konča s piko, vprašajem ali klicajem.
STAVEK je zveza besed, ki so zbrane okrog osebne glagolske oblike.
NEGLAGOLSKI STAVEK
To je stavek, v katerem ni glagola in so besede zbrane okrog neosebne glagolske oblike. Imenujemo ga tudi POLSTAVEK. (Iz njega lahko razvijemo tudi glagolski stavek.)
PASTAVEK: to je beseda, ki je lahko sama zase stavek (npr. Ha!).
ENODELNI STAVEK
V tem stavku ni osebka, ker sploh ni vršilca dejanja ali nosilca trajanja; npr. Deževalo je.
PROSTA IN ZLOŽENA POVED
Iz prostih (enostavčnih) povedi lahko sestavimo zloženo (večstavčno) poved.
RAZDRUŽENA POVED
To je poved, ki je glasovno pretrgana, smiselno pa tvori celoto.