Skladnja
Skladnja
Zložene povedi so lahko priredne ali podredne.
V prirednih povedih so stavki enakovredni. Sestavljene so iz osnovnega in enega ali več dopolnjevalnih stavkov. pomenska razmerja med stavki so različna. Za prepoznavanje priredij se je najbolje naučiti tipične veznike. Pomembno je tudi vedeti, pred katerimi vezniki stoji vejica in pred katerimi ne.
Podredne povedi so sestavljene iz enega glavnega in enega ali več odvisnih stavkov. Odvisniki so lahko različnih stopenj. Po odvisniku prve stopnje se vedno vprašamo iz glavnega stavka.
Po odvisniku druge stopnje se vprašamamo iz odvisnika prve stopnje in tako gre naprej.
Glavni stavek lahko stoji samostojno. Nikoli ga ne podčrtujemo. Nikoli se ne začenja z veznikom.
Odvisni stavki se začenjajo s tipičnimi vezniki. Ne moremo jih spremeniti v samostojen stavek. Lahko jih spremenimo v ustrezen stavčni člen.
4. Vrste zloženih povedi
4.2. Podredno zložena poved
Podredje je zveza najmanj dveh stavkov, ki med seboj nista v enakovrednem razmerju. Eden od stavkov je glavni. Ne začenja se z veznikom in lahko stoji samostojno. Odvisniki, ki so razširjeni stavčni členi, ga pomensko dopolnjujejo. Po njih se sprašujemo iz glavnega stavka z vprašalnicami za stavčne člene. Lahko jih spremenimo v stavčni člen.
Zelo me zanima, kaj meniš o razpisnih pogojih.
Zelo me zanima tvoje mnenje o razpisnih pogojih.
Glavni stavek stoji na začetku, v sredini ali na koncu povedi. Na dva dela ga lahko
razdeli prilastkov odvisnik. Odvisniki se začenjajo s tipičnim veznikom.
Zgoščenka, o kateri me sprašuješ, je že razprodana.
Podredje označimo z S ⁄ S.
OSEBKOV ODVISNIK Odvisni stavek se nanaša na osebo (kdo ali kaj). Prepoznamo ga po veznikih: da, če, ali, kdor, kar, kdo...
Jasno je, kdo bo izbranec.
Skrbi me, kako boste pripotovali do nas.
PREDMETNI ODVISNIK Odvisni stavek se nanaša na predmet (koga ‑ kaj, koga ‑ česa).
Vezniki so: da, če, ali, kogar, kar, da…
Sam si mi povedal, da boš med počitnicami doma.
Ne vem, kdaj bom utegnil.
KRAJEVNI IN ČASOVNI ODVISNIK se nanašata na kraj oziroma čas dogajanja (kje; kdaj). Vezniki: kjer, ko, kadar, preden, medtem ko, dokler…
Pogledala sem, kamor sem le mogla.
Kadar berem Kosovelove pesmi, se spomnim nate.
VZROČNI IN NAMERNI ODVISNIK se nanašata na vzrok ali namero (zakaj, čemu). Vezniki: ker, da ...
Prisluhnili so mu, ker je pametno govoril.
Zgodaj je vstala, da bi videla sončni vzhod.
POGOJNI IN DOPUSTNI ODVISNIK Nanaša se na pogoj ali dopustnost (pod katerim pogojem, kljub čemu). Vezniki: če, ako; čeprav, četudi, dasi…
Če se boš premislil, pokliči.
Smučat gremo, čeprav smo prej sklenili drugače.
NAČINOVNI ODVISNIK Vprašalnice: kako, koliko, koliko časa, glede na kaj. Vezniki: ne da bi, s tem da, kakor, kot, kolikor, kot da. Namesto tega odvisnika se včasih uporablja tudi polstavek.
Odvihrala je skozi vrata, ne da bi karkoli pojasnila.
PRILASTKOV ODVISNIK Vprašalnice: kakšen, kateri, čigav. Vezniki: ki, kateri, da…
Vsakomur, ki je voljan poslušati, spet in spet razlaga svojo zgodbo.
Več si preberite na povezavi.