Skladnja
Skladnja
Zložene povedi so lahko priredne ali podredne.
V prirednih povedih so stavki enakovredni. Sestavljene so iz osnovnega in enega ali več dopolnjevalnih stavkov. pomenska razmerja med stavki so različna. Za prepoznavanje priredij se je najbolje naučiti tipične veznike. Pomembno je tudi vedeti, pred katerimi vezniki stoji vejica in pred katerimi ne.
Podredne povedi so sestavljene iz enega glavnega in enega ali več odvisnih stavkov. Odvisniki so lahko različnih stopenj. Po odvisniku prve stopnje se vedno vprašamo iz glavnega stavka.
Po odvisniku druge stopnje se vprašamamo iz odvisnika prve stopnje in tako gre naprej.
Glavni stavek lahko stoji samostojno. Nikoli ga ne podčrtujemo. Nikoli se ne začenja z veznikom.
Odvisni stavki se začenjajo s tipičnimi vezniki. Ne moremo jih spremeniti v samostojen stavek. Lahko jih spremenimo v ustrezen stavčni člen.
2. Besedne zveze
Besedna zveza je skupina besed, ki imajo določen pomen.
Besedne zveze ali sintagme so sestavljene iz jeder in določil.
Jedro je osrednji del besedne zveze in poglavitni nosilec pomena. Hkrati skladenjsko določa določilo. Določilo pomensko natančneje določa jedro.
Če je jeder več, je besedna zveza priredna - besede v teh zvezah so med seboj neodvisne in enakovredne.
- bratje in sestre,
- radio, tisk, film in televizija,
- igralci in režiser…
Besedna zveza, sestavljena iz jedra in enega ali več določil, je podredna.
Besedna zveza se imenuje po besedni vrsti, ki je v jedru.