Slovar_10 pojmov_med

Je tekoč, skoraj brezbarven ali nežno rumen, milega okusa in brez izrazitega vonja. Velja kot odličen namaz na kruh in nepogrešljivo sladilo za čaj, kavo in sadne torte. Ta med pomirja in deluje ugodno pri nespečnosti ter za neješče otroke.

Akacija/robinija ni avtohtona rastlina. Najprej je bila zasajena v vinorodnih krajih, kjer so jo vzljubili zaradi zaradi hitre rasti in trajnega lesa, kar sta odlični lastnosti za pripravo vinogradnega kolja. Tako največ akacije raste tam, kjer so vinogradi.

Sredi 18. stoletja so bili čebelarji dežele Kranjske zelo razgledani. Ljudje so poznali marsikatero skrivnost iz čebeljega življenja in se niso niti zavedali, da so v znanju vodilni v svetu.

Ni čudno, da je iz tega okolja izšel čebelar, na katerega smo Slovenci ponosni še danes, to je bil prvi učitelj čebelarstva na Dunaju Anton Janša z Breznice pri Žirovnici.

Čebelarski turizem so doživetja, ki  vključujejo obiske čebelarjev in predstavitve ter pokušine čebeljih pridelkov kot so medeni likerji in peneča medica,  med v satju in cvetni prah. V vsakem mestu je  možno občudovati naše arhitekturno tipične čebelnjake, ki jih ni moč najti nikjer drugje po svetu, si ogledati čebelarske muzeje, se udeležiti predstavitev življenja in delovanja čebel, predavanj o tem, kako s pomočjo čebeljih pridelkov krepiti in ohranjati zdravje, izdelovanja okrasnih predmetov iz čebeljega voska, poslikave panjskih končnic, izdelave in peke izdelkov iz medenega testa. Pomembno, obiskovalci se v tipičnem slovenskem čebelnjaku srečajo tudi z vdihavanjem čudovitih arom čebeljih pridelkov ob poslušanju njihovega brenčanja, bio masažo, termoterapijo, medeno kopeljo.

Dražgoški kruhki so ročno oblikovani in okrašeni medeni kruhki, ki so dobili ime po vasi Dražgoše pri Železnikih v Selški dolini. Najstarejši obliki sta okrašeno srce in krajček - medeni kruhek v obliki polmeseca. Poleg tega se izdelujejo v najrazličnejših oblikah kot je majolka, zvezda, fajfa, rožica, miklavž itd... Izdelani so iz medenega testa, ročno oblikovani s cvetličnimi motivi, kot je planika, nagelj, pšenični klas, grozdje, travniške rože itd... Vsak izdelek je unikat. Izdelovanje dražgoških kruhkov sega več kot 200 let nazaj. Nekoč so bili aktualni predvsem na praznik svetih treh kraljev, ko so se fantje in dekleta z njimi obdarovali. Gre za praznik samskih deklet, trije kralji pa simbolizirajo posrednike pri sklepanju zakonskih zvez.

Hojev med oz. jelkin med je temnejše rjavozelene barve in precej gost ter ne kristalizira rad. Ta med je skoraj brez vonja in zelo prijetnega, izrazitega okusa. Posebno se poda k črnemu kruhu, mlečnim napitkom in suhem sadju. Vsebuje mnogo rudninskih snovi in »terpene«, ki mehčajo sluz pri boleznih dihalnih organov. Porabniki ga zelo cenijo, saj velja kot odlično sredstvo proti kašlju in bronhitisu.

Je avtohtona pasma čebele, ki je prvotno živela na skoraj celotnem slovenskem etničnem prostoru. Odlikuje se po pridnosti, krotkosti, mirnosti, odpornosti proti boleznim in ostremu podnebju, varčnosti s hrano in naglem spomladanskem razvoju. Na oprsju ima rjavkastosive dlačice, zadkovi obročki so temni s svetlejšimi pegami na prvem in drugem obročku. Zelo je rojiva, to pa ji zagotavlja obstanek tudi v zdajšnjih vedno bolj ogroženih razmerah. Danes je kranjska sivka ravno zaradi teh lastnosti razširjena v večini sosednjih držav ter po vseh celinah, tudi v Argentini, kjer zavzeto čebelarijo tudi slovenski rojaki.

Lect je tradicionalna okrasna slaščica, ki ni namenjena jedi. Jemo jo lahko sicer še nekaj dni po izdelavi, dokler popolnoma ne zatrdi. Danes jo uporabljamo predvsem kot poslovna ali spominska darila, okras na novoletnih jelkah itd. Tradicija srednjeveške izdelave lecta se po posameznih evropskih državah razlikuje.

Lect je izdelan podobno kot medenjak (vsebuje moko, vodo, med - ne pa tudi jajc). Enakomerno zgneteno in razvaljano testo je spečeno v obliki različnih vzorcev (srce, podkev, konj...). Nanj se nanese rdeča barva (nekoč barvilo iz rdeče pese), in različni okraski, tudi majhna ogledala ali napisi. Po slovenskem izročilu se obarva samo sprednja stran lecta, zadnja je vidna kot medenjak (npr. na Hrvaškem se obarvata obe strani).

Ornamentika je skupina ornamentov, ki pripadajo določenemu kulturnemu krogu, slogu ali obdobju.

Ornament (latinsko ornare - okrasiti, opremiti) je v likovni umetnosti posamezen okras sestavljen iz rastlinskih, živalskih, geometrijskih ali antropomorfnih motivov. Ima vlogo komentatorja ideje monumentalne zgradbe na kateri se nahaja, slike, ki jo obdaja in podobno. Pogosto ima svojo vsebino in nosi določeno alegoriji in simboliko.

Sistem ornamentov na enem objektu kot celoti imenujemo dekoracija.

Ornament je bil razvit in uporabljan v vseh kulturah in obdobjih, moderne civilizacije pa so ga največ uporabljale v arhitekturi in pri proizvodnji uporabne umetnosti. V marsikateri primitivni kulturi je bil ornament edini način likovnega izražanja.

Panjska končnica je poslikana deščica, ki zapira čebelji panj kranjič. V modernem času se uporablja tud kot dekoracija za različne namene.

Tovrstna ljudska umetnost, značilna za Slovenijo je nastala na Gorenjskem in slovenskem Koroškem, od tam pa se je razširila na ozemlje celotne Slovenije. Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18. stoletja, slikanje motivov na panje pa se v veliki meri konča po koncu prve svetovne vojne. Slike, ki so jih slikali preprosti in po večini samouki slikarji imajo po večini figuralne motive, znanih pa je več kot 600 različnih motivov, od katerih jih je približno polovica nabožnih. V približno 150 letih je nastalo več kot 50.000 panjskih končnic, ki so jih čebelarji nameščali na svoje panje, da bi svoje panje ločili med seboj in od tujih. Pogosta je bila uporaba svetniških motivov, ki naj bi hkrati varovali čebele.

Čebele iz voska gradijo satje. Satje je skupek voščenih celic. V celice satja zalega matica, delavke pa vanje shranjujejo med in cvetni prah. Iz voska izdelujejo tudi voščene pokrovce, s katerimi pokrivajo celice, napolnjene z medom in ga tako zaščitijo pred zunanjimi vplivi.