Oris teme

  • Splošno

    Skrči vse Razširi vse

  • ODPADKI

    ODPADKI


  • ONESNAŽEVANJE OKOLJA


    ONESNAŽEVANJE OKOLJA


    UČINEK TOPLE GREDE

    Pri zgorevanju fosilnih goriv (kurilno olje, bencin, nafta) nastaja mnoštvo plinov, med njimi tudi ogljikov dioksid CO2. Zaradi človekovih dejavnosti (prekomerna sečnja gozdov, intenzivno kmetijstvo), se v ozračju nabirajo poleg CO2 še drugi plini: metan, dušikovi oksidi in kloro-fluoro-ogljikovodiki. Vse te pline imenujemo TOPLOGREDNI PLINI.

    Toplogredni plini povzročijo, da temperatura ozračja na Zemlji naraste.

    Posledice učinka tople grede na Zemljo so:

    • ekstremna vremenska stanja: sušna obdobja, nevihte in poplave,
    • taljenje ledenikov: globalno segrevanje povzroča masovno taljenje ledenikov in snega po celem svetu, (od Himalaje, Alp, Andov do Arktike ter Antarktike). S tem je tudi povezan problem preskrbe z vodo v goratih predelih ter dvig gladine morja (v 100 letih se je gladina morja dvignila za 25 cm in izbrisala že veliko obalnih območji, to grozi tudi današnjim obalnim območjim)


    OZONSKA LUKNJA

    Ozon je snov, ki nas ščiti pred ultravijoličnim sevanjem iz Sonca. Plast ozona se nahaja v ozračju Zemlje na višini od 10 do 50km.

    V zadnjih desetletjih se je plast ozona močno stanjšala, pojav so znanstveniki poimenovali ''Ozonska luknja.''

    To se je zgodilo zaradi prekomerne uporabe plinov CFC (to so kloro-fluoro-ogljikovodiki), ki jih najdemo v hladilnih in klimatskih napravah, mnogih gospodinjskih aparatih ter jih uporabljamo pri proizvodnji penaste gume in stiropora.

    Ti plini uničujejo plast ozona v ozračju, jo stanjšajo in na tak način omogočajo vstop večji količini UV sevanja iz Sonca. Prevelika količina UV sevanja slabi imunski sistem, škoduje očem in pospeši staranje kože, povzroči opekline ter kožnega raka. Poslabša pa se tudi kakovost zraka, ki ga dihamo.


    EKO MINUTKA

    Izdelaj ekološki oglas z naslednjim sloganom (izberi le enega).

    1. Pri umivanju ne odpiraj pipe po nepotrebnem, npr. med ščetkanjem vodo zapri.
    2. Poskrbi, da iz pipe ne kaplja voda.
    3. Na pipe vgradi posebne mrežice, ki zmanjšajo pretok vode.
    4. Avtomobile vedno operi v avtopralnici.
    5. Namesti wc kotliček, ki porabi manj vode pri splakovanju.
    6. Kupi varčnejši pralni ali pomivalni stroj.
    7. Uporabljaj okolju prijazna naravna mila in detergente.

  • PREHRANA

    PREHRANA

    Prehrambena, prehranska piramida


  • HIGIENA PRI DELU IN PRIPRAVI ŽIVIL

    HIGIENA PRI DELU IN PRIPRAVI ŽIVIL

    1. Pri delu z živili je pomembna:

    - osebna higiena

    - higiena oblačil

    - higiena delovnih prostorov

    - higiena sanitarnih prostorov

    2. Umivanje rok je izrednega pomena, le-te si umivamo: pred delom, po delu in tudi med delom, po čiščenju, po stiku z odpadki, po uporabi stranišča, po kašljanju in kihanju, pred jedjo.

    3. Čiščenje zmanjšuje možnost okužbe z mikroorganizmi. Osredotočamo se na živila, posode, pribor, delovno površino, stroje in naprave.

    Postopek pravilnega umivanja rok

    http://www.salesianer.si/higiena/higiena-rok/umivanje-rok/


  • POVZROČITELJI BOLEZNI

    POVZROČITELJI BOLEZNI

    1. Z besedo mikrobi ali mikroorganizmi označujemo drobna živa bitja, ki jih s preprostim očesom ne moremo videti:

    • bakterije,
    • virusi,
    • glivice,
    • paraziti.

     2. Dejavnost mikrobov je v naravi zelo raznolika. Glede na delovanje jih delimo v:

    • človeku koristne (mlečnokislinske bakterije, kvasovke, bakterije v človeškem organizmu),
    • človeku škodljive (kvarijo živila in povzročajo bolezni)

    Če se zastrupimo s hrano, so najpogostejši znaki: slabost, bruhanje, driska, povišana telesna temperatura.

     3. Bakterije

    a) Rast in razmnoževanje

    Bakterije se razmnožujejo nespolno. Ko doseže celica določeno velikost, se razdeli na dvoje. Za svojo rast potrebujejo primerne življenjske pogoje:

    • ustrezno temperaturo,
    • vlago,
    • zrak,
    • hrano,
    • primerno okolje.

     b) Zaviranje rasti bakterij

    Ker je prisotnost bakterij v hrani nezaželena, jim odvzamemo ugodne pogoje za rast, npr.:

    • temperaturo (hrano lahko zamrzujemo, pasteriziramo, steriliziramo),
    • vlago (hrano sušimo),
    • okolico (hrani dodamo velike koncentracije soli ali kisa).

    Mikroorganizmi

    • Članek, kjer bomo izvedeli vse o okužbi s salmonelo, bolezenskimi znaki in njihovo preprečitev.

    • Kako si pravilno umivamo roke, da preprečimo različne okužbe, si ogledate na tem kratkem filmčku.


  • VARNA HRANA

    VARNA HRANA

  • KONZERVIRANJE ŽIVIL

    KONZERVIRANJE ŽIVIL

    - s tem preprečimo delovanje mikroorganizmov in encimov in na tak način podaljšamo rok trajanja živila

    1.     FIZIKALNI NAČIN

    a)     konzerviranje z nizko temperaturo

    HLAJENJE - s hladilnikom, 0 do 8oC.

    ZAMRZOVANJE - z zamrzovalnikom do -18 oC.

     b)    konzerviranje z odvzemom vode

    SUŠENJE - sadja, začimb, zelenjave, mesa, naravno ali v sušilnicah.

    ZGOŠČEVANJE - le delno odvzamemo vodo, npr. mezga, koncentrat soka.

     c)     konzerviranje z visoko temperaturo

    PASTERIZACIJA - živila segrevamo do 100 oC, obstojna so nekaj dni v hladilniku, npr. sokovi, pivo, sveže mleko.

    STERILIZACIJA - živila segrevamo nad 100 oC, skladiščimo jih lahko nekaj mesecev, npr. trajno mleko.

     č) filtriranje

    Precedimo tekočino skozi filtre in zadržimo mikrobe, npr. vina, mleko

     d)    UV žarki

    Živila obsevamo, uničimo mikroorganizme, a se spremeni okus.

     

    2.     KEMIJSKI NAČIN

    a)     Soljenje - meso, ribe, uporablja se kuhinjska sol in natrijev nitrat (povzroča raka).

     b)    Slajenje - dodamo 60%  sladkorja, marmelade, sokovi,…

     c)     Kisanje - umetno s kisom za vlaganje (kumarice, paprika), naravno z mlečno kislinskim vrenjem (kisla repa, zelje)

     d)    Prekajevanje -  z dimom bukovega lesa, mesni izdelki.

     e)     Konzerviranje s konzervansi - askorbinska kislina-vitamin c, benzojeva kislina za brezalkoholne pijače;…

     f)      Konzerviranje z alkoholom - nad 15% alkohol za sadje

     g)     Konzerviranje z mastjo in oljem - za prekajeno meso in za zelenjavo (npr. gobice)


  • PREHRAMBENA PIRAMIDA

    PREHRAMBENA PIRAMIDA

    Prikazani imamo 2 prehrambeni piramidi, klasično ter sodobno, ki nam prinaša več zdravja in dobrega počutja.


  • OGLJIKOVI HIDRATI

    OGLJIKOVI HIDRATI
    1. Sem spadajo : žito oz. žitni izdelki (npr. kruh) testenine, riž, kosmiči, stročnice, krompir.
    2. Dnevno jih moramo zaužiti največ, več kot pol vseh potreb po energiji.
    3. Vsebujejo škrob in celulozo (=vlaknine).
    4. Celulozo najdemo v žitih, sadju in zelenjavi --> nima energijske vrednosti, vendar nase veže strupe in pospešuje prebavo.
    5. Žita se delijo na takšna, ki imajo /ali so:

    a)     klas: pšenica, pira, rž, ječmen,

    b)    storž: koruza,

    c)     latasta: oves, riž, proso.

          6. Kruh lahko zamesimo iz tistih žit, ki vsebuje beljakovino gluten (ali lepek), to sta pšenica in rž.


  • VITAMINI IN MINERALI

    VITAMINI IN MINERALI

    -         so bistvenega pomena za delovanje naših fizičnih in umskih funkcij

    -         minerale najdemo v zemlji, vitamini pa so pridobljeni iz rastlin in živali

    -         telo teh snovi na more proizvajati samo, zato jih moramo v telo vnesti s prehrano 


    1. Vitamini

    a)     poznamo vodotopne – vitamin C in B kompleks

                      topne v maščobi – vitamin A, D, E, K

     2. Minerali

    a)     poznamo železo, kalcij, magnezij, cink, jod, selen,…

     

    3. Kadar vnašamo v telo premalo vitaminov in mineralov, lahko resno zbolimo.

    Nevarnosti pomanjkanja vitaminov in mineralov smo izpostavljeni:

    -         ko ne jemo pravilno,

    -         če smo v stresu,

    -         če se premalo gibamo,

    -         če moramo jesti veliko zdravil.

    • Zabavna igrica z urjenjem spomina.


  • BELJAKOVINE

    BELJAKOVINE

    ŽIVALSKE                           RASTLINSKE

    Mleko, mlečni izdelki          fižol, grah, soja, leča

                                          Meso, ribe, jajca

     

    -         so gradbene snovi za telo

    -         iz njih so zgrajene: koža, lasje, mišice, kosti, organi

    -         potrebujemo jih za rast, razvoj in obnovo vseh celic v telesu

    -         prva hrana človeka je MLEKO

     

    1. Mlečni izdelki so: jogurt, kislo mleko, probiotični napitek, kisla smetana, sladka smetana, sir, skuta…

     2. Meso je pomemben vir beljakovin in minerala železa. Poznamo več vrst mesa : perutninsko (kokoši, race, goske, puran), goveje, svinjsko, kunčje, ovčje, meso koz, konjev.

     Meso lahko uživamo sveže ali pa v obliki mesnih izdelkov : salama, pašteta, klobasa, pršut, jušni koncentrat.

     3. Ribe so biološko polnovredno živilo, vsebujejo veliko beljakovin, minerala jod in kalij, vitamin D in zdrave omega 3 maščobne kisline.

     Poznamo sladkovodne in morske ribe.

     Postrv, krap, som, ščuka                         tuna, brancin, sardela, skuša

      4. Jajce vsebuje pretežno vode, beljakovine, maščobe, vitamin A,B,D.

    Iz jajc lahko pripravimo : peciva, omlete, palačinke, cvrtje,…

     5. Med rastlinske beljakovine najpogosteje uvrščamo stročnice, ki imajo semena v stroku (fižol, grah,…). Sojina zrna vsebujejo več kot 40% beljakovin in jih lahko nadomestijo meso.


  • DODATKI JEDEM

    DODATKI JEDEM

    1. ZELIŠČA IN ZAČIMBE

    - izboljšajo okus

    - spodbujajo apetit

    - ugodno vplivajo na prebavo

    - vonj in okus dajejo eterična olja (listi/semens/popki/korenine)

    2. GOBE

    - težko prebavljive

    - niso primerne za majhne otroke in starejše

    - užitne: jurčki, lisičke, gobani, marele, šampinjoni,...

    - strupene: mušnice, vražji gobani,...

    - pozorno moramo biti pri pripravi

    3. SOL

    - prekomerna uporaba škoduje telesu

    - skrita v veliko živilih (klobase, paštete, juhe iz vrečke,...)

    4. SLADILA

    - beli in rjavi sladkor

    - naravna sladila: med, agavov sirup, javorjev sirup, melasa, stevia, kokosov sladkor, yakon

    - umetna sladila: saharin, natren (povzročajo raka!)

    5. DRUGI DODATKI

    - kis, kečap, gorčica, hren, sojina omaka,...

    UTRJUJEMO SNOV

    a) Kaj vse vsebuje med?

    b) Naštej najbolj pogosta zelišča.


  • MAŠČOBE

    MAŠČOBE

    1.    

    Najbolj enostavno jih delimo na trdne in tekoče oziroma na živalske in rastlinske maščobe.
    Delijo pa se tudi podrobneje na:
    a)                   nasičene maščobe,
    b)                  transmaščobe,
    c)                   enkrat nenasičene maščobe,
    d)                  večkrat nenasičene maščobe.
     
    a)   Nasičene maščobe so v rdečem mesu in polnomastnih mlečnih izdelkih. Te maščobe povečujejo tveganje za nastanek srčnih bolezni, kapi, sladkorne bolezni, nekaterih vrst raka in debelosti. 
     
    b)   Transmaščobe so tudi škodljive in še slabše kot nasičene maščobe. Najdemo jih v trgovinsko pripravljenih pecivih, keksih, čipsu, ocvrtih jedeh, hitri prehrani.
     
    c)    Enkrat nenasičene maščobe najdemo v olivnem in repičnem olju. Te maščobe varujejo srce in ožilje ter zmanjšujejo tveganje za nastanek raka.
     
    d)   Večkrat nenasičene maščobe se delijo na:
    - omega-6 (najdemo v koruznem in sončničnem olju) in
    - omega-3 maščobne kisline (najdemo v ribah).
    Naše telo teh dveh vrst maščob ne more izdelovati, zato se moramo potruditi, da ju v telo vnesemo s tem, kar jemo.


    MAŠČOBE SO KORISTNE IN ŽIVLJENJSKEGA POMENA ZA TELO, NE SAMO, DA DAJEJO ENERGIJO, BREZ NJIH NE MOREMO IZKORISTITI VITAMINOV A, D, E IN K, SKRBIJO PA TUDI ZA DRUGE POMEMBNE PROCESE V CELICI.



  • ŽIVILSKA INDUSTRIJA

    ŽIVILSKA INDUSTRIJA


  • Viri