SVETOVALNA SLUŽBA IN DSP
Szekció vázlat
-
Dobrodošli v spletni učilnici šolske svetovalne službe in dodatne strokovne pomoči (DSP)! V spletni učilnici boste našli nekatere vsebine, ki so primerna za mlajše učence, druge vsebine, ki so primerne za starejše učence in nekatere vsebine, ki so namenjene tako staršem kot tudi drugim strokovnjakom na področju svetovanja v osnovni šoli in izvajanja DSP.
Sem Kristina Urh, mag. prof. inkluzivne pedagogike. Sem sveža, vedoželjna in polna novih idej, kako pri otrocih spodbujati ustvarjalnost in iznajdljivost.
Spletno učilnico sem ustvarila z namenom informiranja staršev o raznolikih težavah in izzivih, ki se lahko pojavijo pri otrocih in tudi zaradi tega, da bi svoje znanje in ideje lahko delile tudi med druge mlade, na novo zaposlene , ki potrebujejo pomoč in podporo pri začetku svoje karierne poti. Objavila sem in še bom različne ideje za didaktične materiale, uporabno strokovno literaturo in še kaj.
Spletna učilnica pa je namenjena tudi svetovalni službi oziroma vpisu v prvi razred, karierni orientaciji ipd.
Za vse informacije in posvete sva vam na voljo na kristina.urh@guest.arnes.si ali na telefonsko številko: 05 78 96 004.
Prijazno vas pozdravljam.
Kristina :)
-
-
Vpis v 1. razred osnovne šole
Zakon o osnovni šoli v 44. členu določa, da osnovna šola vpisuje otroke v 1. razred devetletne osnovne šole v mesecu februarju za naslednje šolsko leto.
Starši morajo v 1. razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili starost 6 let.
Starši otroka vpišete v javno ali zasebno osnovno šolo v okolišu, v katerem otrok stalno ali začasno prebiva. V drugo osnovno šolo lahko otroka vpišete, če ta šola s tem soglaša. Najmanj tri mesece pred začetkom pouka šola staršem izda potrdilo o šolanju oziroma odločbo o odložitvi začetka šolanja. -
Kdo so?
Kot nadarjene razumemo tiste posameznike, ki na kognitivnem področju izkazujejo izjemne dosežke. Za nadarjenega ne velja tisti, ki je na posameznem specifičnem področju kognitivne učinkovitosti ali v splošni inteligentnosti pokazal nadpovprečen dosežek, pač pa izjemen dosežek, ki ga uvršča v sam vrh porazdelitve dosežkov v tej sposobnosti (po navadi med 5 in 10 odstotki najbolj učinkovitih). Nadarjenost je torej del inteligentnosti (kot izjemno nadpovprečna inteligentnost), velja pa tudi
obratno, torej da je inteligentnost del nadarjenosti oziroma ena od možnih nadarjenosti (Koncept prepoznavanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi, ZRSŠ, 2020).Nadarjeni učenci in dijaki oz. tisti otroci in mladostniki, ki izkazujejo visoke sposobnosti:
- na intelektualnem (splošnem alispecifičnem) področju, ki se kaže predvsem v konvergentnem
mišljenju,
- na učnem (splošnem ali specifičnem – jezikovnem, matematičnem, družboslovnem,
naravoslovnem, tehniškem idr.) področju,
- v ustvarjalnosti oziroma v inovativnih rešitvah na različnih področjih (v umetnosti, znanosti,
tehniki ali športu), ki se kaže predvsem v divergentnem, ustvarjalnem mišljenju, originalnosti
ter inovativnosti, fleksibilnosti in fluentnosti,
- v talentih na katerem od umetniških področij – na glasbenem, plesnem, likovnem, dramskem,
filmskem, literarnem idr.,
- na psihomotoričnem in senzomotoričnem (ali telesno-gibalnem oz. športnem) področju,
- pri socialnih veščinah (npr.sposobnost vodenja) in
- na področju samouravnavanja (motivacija, čustva, metakognicija).Koraki prepoznavaja nadarjenih učencev:
Prva stopnja: Opazovanje in nominacija potencialno nadarjenih učencev;
Druga stopnja: Razvijanje potenciala;
Tretja stopnja: Identifikacija nadarjenih učencev.
-
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami
8. člen
(dodatna strokovna pomoč)
(1) Dodatna strokovna pomoč se izvaja za otroke s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, izjemoma pa tudi v drugih programih vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami.
(2) Dodatna strokovna pomoč se lahko izvaja kot:
- pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj,
- svetovalna storitev ali
- učna pomoč.
(3) Učna pomoč se izvaja samo v osnovni šoli ter v programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, v primeru dolgotrajne bolezni, zaradi katere je bil otrok odsoten od pouka dva meseca ali več, pa tudi v drugih programih srednjega izobraževanja.
9. člen
(izvajanje dodatne strokovne pomoči)
(1) Dodatna strokovna pomoč se izvaja individualno ali skupinsko v oddelku ali izven oddelka v vzgojno-izobraževalnem ali socialnovarstvenem zavodu.
(2) Če dodatne strokovne pomoči ni mogoče zagotoviti v skladu s prejšnjim odstavkom, se dodatna strokovna pomoč lahko nudi otroku tudi na domu. Praviloma se dodatna strokovna pomoč izvaja tedensko. Če je strokovno utemeljeno, se lahko dodatna strokovna pomoč izvaja tudi v strnjeni obliki in občasno pod pogoji, ki jih določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
(3) Skupno število ur dodatne strokovne pomoči ne sme presegati pet ur tedensko, od tega mora biti vsaj ena ura svetovalnih storitev. Slepim in slabovidnim otrokom ali otrokom z več motnjami iz 2. člena tega zakona se lahko določi večje število ur za premagovanje primanjkljajev, vendar največ tri ure več tedensko, praviloma v prvem izobraževalnem obdobju.
(4) Obseg in način izvajanja dodatne strokovne pomoči se določi z odločbo o usmeritvi v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme minister, podrobneje pa se način izvajanja dodatne strokovne pomoči opredeli z individualiziranim programom vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: individualizirani program).
(5) Predšolskim otrokom je na predlog zdravnika zagotovljena pravica do svetovalne storitve kot dodatne strokovne pomoči že pred uvedbo postopka usmerjanja, in sicer največ v obsegu dveh ur mesečno.
Osnovni obrazci, ki jih potrebujemo za postopek usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
V soboto, 29. 1. 2022 je začel veljati spremenjen Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Sestavni del pravilnika so tudi obrazci, ki jih uporabljamo v postopku usmerjanja. Vsebina obrazcev je spremenjena, dodani pa so tudi nekateri novi obrazci, ki so na zgornji povezavi.
Zakon natančneje določa tudi strokovno dokumentacijo, ki jo mora predložiti starš oz. vlagatelj, če se podaja zahteva za uvedbo postopka usmerjanja za otroka, za katerega so domnevno identificirane težave, ki presegajo splošne učne težave in jih lahko na kontinuumu specifičnih učnih težav umestijo med težje oz. najtežje oblike specifičnih učnih težav. Pomembno je tudi vedeti, da sodijo med strokovno dokumentacijo poleg zdravstvene dokumentacije tudi psihološka, specialno-pedagoška, logopedska, socialna in ostala poročila, iz katerih je razviden potek dosedanjih obravnav otroka oz. mladostnika v zunanjih ustanovah.
-
Med pozornost in koncentracijo spada:
- čas ohranjanja pozornosti pri dejavnosti;
- distraktorji v okolju, ki znižujejo zmožnost koncentracije;
- prožnost pozornosti (zmožnost prehajanja med predmeti, dejavnostmi, na katere smo pozorni) in
- zmožnost koncentracije na več vidikov hkrati.
Pozornost in koncentracija spadata pod kognitivne procese v našem telesu, kot so še spomin, mišljenje, metakognicija in izvršilne funkcije.
-
Pomen gibanja oziroma grobe motorike
Gibanje je osnova za življenje. Če se le da, imejmo uro športa vsak dan. Naj nam ne bo škoda časa za gibalne dejavnosti, saj se le zdrav in primerno gibalno razvit otrok lahko uči.
Gibanje vpliva na vsa področja otrokovega razvoja (kognitivni razvoj, vključevanje v skupino, manj vedenjskih težav …). Pri vsaki gibalni nalogi je otrokova uspešnost vedno odvisna od vključevanja različnih gibalnih sposobnosti.
Oba procesa, usvajanje gibalnih spretnosti in gibalnih sposobnosti, potekata vzporedno in vplivata drug na drugega. Hoja, tek, skoki, lazenje, plazenje, plezanje, dviganje, nošenje, potiskanje, vlečenje in visenje so naravna, najpreprostejša gibanja. Predstavljajo gibalno abecedo človeka. Vsak otrok jih usvoji v določenih zaporedjih (npr. plazenje, hoja, tek) približno do tretjega leta starosti. Kasneje se otrok uči kompleksnejših športnih dejavnosti v preprosti obliki, kot so vodenje žoge, rolkanje, smučanje, osnovne akrobatske spretnosti, drsanje, vožnja s kolesom …
Ko so otroci na igrišču jih spodbujajmo, da vsi plezajo, tečejo … in pri tem bodimo pozorni na pravilno izvedbo. Po zadnji raziskavah so gibalne spretnosti naših otrok slabše, kot so bile včasih. To je verjetno posledica sodobnega načina življenja. Zato je še toliko bolj pomembno, da v vseh vzgojno izobraževalnih ustanovah dajemo gibanju velik poudarek.
Povzeto po Stare, A. Gibalna abeceda. Povezavo knjige dobite tako, da kliknete na naslov članka.
-
-
Tukaj najdete slikice različnih oblačil - otrok lahko s ščipalkami oblačila obeša na vrvico. S tem uri motoriko in ob enem se uči katera vsa oblačila poznamo. Igra je tako primerna za mlajše otroke.
-
Nasilje je zloraba moči
RAZLIKA MED KONFLIKTOM IN NASILJEM
KONFLIKT
NASILJE Moč med osebami je enakomerno razporejena ali fluidna, lahko tudi neenakomerna (npr. učiteljica -učenka). Moč je neenakomerno razporejena. Oseba, ki izvaja nasilje, ima več moči (fizične ali socialne, pozicijske …) od osebe, nad katero izvaja nasilje. Gre za neprijetno doživetje. Gre za nevarno in škodljivo doživetje. Lahko ima pozitiven vpliv (ugodno razrešen konflikt odnos poglobi). Ima negativen vpliv na žrtev, povzročitelja in opazovalce_ke. Konflikti so neizogibni, ni jih potrebno preprečevati. Nasilje moramo ustavljati in preprečevati. Konflikte doživljajo vsi.
Nasilje doživljajo in povzročajo le nekatere osebe.
Posredovanje ni nujno. Posredovanje je nujno. Namen je uskladiti nasprotujoče si interese, želje, da se bosta osebi (osebe) v odnosu počutili dobro. Namen je drugo osebo nadzorovati, jo ponižati, prestrašiti, uničiti, ji škodovati (zavedno ali nezavedno). Konfliktu se lahko izognemo ali ga prekinemo. Na to, ali bo druga oseba do nas nasilna, imamo skoraj ničen vpliv. Lahko gre za enkraten dogodek. Gre za ponavljajoče vedenje ali hujši enkratni dogodek. Odgovornost je na strani vseh vpletenih. Odgovornost je na strani osebe, ki nasilje povzroča. -
V spodnjih mapah so po temah razporejeni različni strokovni članki, priročniki in ostala gradiva, ki sem jih spoznala tekom študija in lastnega raziskovanja :)
-
Tukaj najdeš nekaj zanimivih povezav spletnih strani, ali spletnih učilnic odličnih pedagoginj na področju dela z OPP. Najdeš tako literaturo, kot tudi praktične naloge, delovni liste in ideje :)

