Sama sem članica gobe stična, kjer že 12 let igram klarinet. zato sem si za primer plastne arhitekture iz vsakdanjega življena izbrala parv godbo.
Prvo plast predstavljamo gobeniki, teh nas je okorg 70. Igramo različne inštrumente, in sicer pihala, trobila in tolkala. Znotraj teh treh skupin se delimo še na več manjših sekcij; klarinete, flavte, saksofone, nizka trobila, trobente in tolkala.
Vsaka izmed zgoraj naštetih sekcij ima vodjo sekcije, te vodje predstavljajo drugo plast. Vodje sekcije prevzamejo izobraževanje sekcij na intenzivnih vajah oz sekcijskih vajah.
Celotno organizacijo godbe vodi predsednik. Njegova naloga je, da gobenike obvešča o vajah in nastopih. Organizira intenzivne vaje in ostala izobraževanja.
Godbo vodi dirigent, ki se mu v gobi reče kapelnik. On izbira skladbe, ki jih igra goba. Nasplošno ima glavno besedo o vsem.
Godba, kot celota se nato vključuje v zvezo godb in pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Znotaj te organizacije potekajo številna izobraževanja. Vsako leto je organizirano tudi srečanje godb Dolenjske in Bele krajine, kjer se godbe in orkestri srečamo med sabo. Na tem dogodku predstavimo, kaj smo se naučili v preteklem letu. Spletejo se tudi številna prijatelstva med godbami, ki vodijo v kasnejša sodelovanja.
Zveza godb in pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine pa je del Zveze slovenskih godb. Zveza slovenskih godb je najvišja plast v plastni arhitekturi gobe na slovenskem.
Klara Lampret