Primer plastne arhitekture iz vsakdanjega življenja: FILM
Da nastane umetnost, prikazana v video obliki, kot je film, je potrebno več plasti;
- scenarist, ki zgodbo napiše
- komponist, ki komponira glasbena dela
- oblikovalec maske, ki skrbi za videz in podobe filmskih likov
- kostumograf, ki je zadolžen za kostume oziroma oblačila filmskih likov
- scenograf, ki je odgovoren za področje prostora
- producent, ki razvije projekt, zbira denar, nadzoruje organizacijo in izvedbo filma vključujoč z marketinškimi aktivnostmi
- snemalec, ki je zadolžen za snemanje
- montažer, ki upravlja s filmsko montažo
- režiser, ki je odgovoren za umetniško podobo in nadzira tehnološko izdelavo filma
- filmski igralec, ki lik upodobi oziroma zaigra
Izpad katere izmed plasti bi na samo arhitekturo vplival različno; če na primer ne bi bilo snemalca, film ne bi obstajal, če ne bi bilo kostumografa, bi film obstajal, vendar morda zaradi tega ne bi bil dober.
Plasti med seboj komunicirajo vertikalno, pri čemer menim, da so nekatere na isti ravni in prejemajo navodila iz iste plasti; višja plast (režiser) podaja navodila nižji plasti (igralcu), ta pa mu odgovori na način, da odigra svojo vlogo po režiserjevih navodilih. Režiser prav tako podaja navodila snemalcu, montažerju in komponistu. Režiserju navodila podaja producent in scenarist. Scenarist podaja navodila tudi kostumografu, scenografu in oblikovalcu maske.