1.5 Mimika [posnetek]
V tej temi bomo predstavili najpomembnejši del slovenskega znakovnega jezika: to je mimika. Kako vemo, da je najpomembnejši? Mnogi gluhi tako pravijo, pa tudi raziskovalci so ugotovili, da kretalci med sporazumevanjem oziroma kretanjem pozornosti ne usmerjamo na roke, ampak na obraz. Poleg rok kretalci pri izražanju uporabljamo tudi obrvi, oči, usta, jezik, lica, glavo in telo. Ta raba je lahko sistematična ali pa ni sistematična. Sistematična raba je povezana z jezikom , saj poteka v skladu z notranjim občutkom za izražanje v skladu s slovnico jezika, torej v skladu z zakonitostmi jezika. Rabo, ki ni sistematična, pa imenujemo pantomima. Pantomima ni jezikovna, saj ni obvezna, ampak izraža trenutno situacijo oziroma občutje: presenečenje, razočaranje, nestrinjanje. Zanimala nas bo jezikovna mimika, pantomima pa ne. Jezikovna mimika v SZJ opravlja različne naloge. Ločimo štiri glavne naloge: (i) Slovarska mimika je mimika, ki je vezana na neko kretnjo in je njen obvezen del; obravnavali jo bomo v tej temi, saj ima funkcijo razlikovalne oznake. (ii) Morfološka mimika se uporablja za dopolnjevanje samostalnika ali glagola, njena naloga je podobna pridevniku ali prislovu; predstavili jo bomo v temi o pridevnikih. (iii) Skladenjska mimika je povezana s stavkom, na primer trdilna mimika s trdilnim stavkom, nikalna mimika z nikalnim stavkom; skladenjska mimika igra vlogo tudi v dopolnjevalnih in odločevalnih vprašanjih, pri označevanju teme in žarišča. (iv) Prozodična mimika, to je premor, pomežik in upadanje/naraščanje hitrosti med kretanjem in s tem označuje meje med kretnjami. Prozodična mimika je povezana s skladenjsko, saj se prozodične meje med kretnjami pokrivajo s skladenjskimi mejami. Skladenjske meje pa so označene s spremembo skladenjske mimike (na primer začetek ali konec dviga/spusta obrvi, odkimavanja). Prozodične mimike v priročni slovnici ne bomo posebej raziskovali. Slovarska mimika nima pomena, vendar lahko ločuje dve kretnji, ki sta v vseh oznakah identični. Slovarska mimika lahko vključuje telo, glavo, obraz in usta. Nekaterim slovarskim kretnjam obvezno dodajamo gibanje telesa. Na primer ZAVRNITI in PREPRIČATI. Kretnje s pozitivno vsebino odkretamo z nagibom naprej (PREPRIČATI), kretnje z negativnim pomenom pa odkretamo z nagibom nazaj (ZAVRNITI). Nekaterim slovarskim kretnjam obvezno dodajamo gibanje glave, na primer SPATI in FANT. Obema kretnjama, FANT in SPATI, dodamo nagib glave v stran, glavo sicer lahko nagnemo minimalno, vendar pa je nagib obvezen. Mimika obraza je pogosto obvezen del kretnje, ki izraža notranje občutke, na primer ŽALOST, VESELJE in RAZOČARANJE. Te kretnje niso nujno izraz notranjih občutkov; lahko izražajo zaznavanje vonja ali okusa. Če primerjamo kretnji, ki se obe odkretata kot POMARANČA, vidimo, da imata enako obliko dlani, mesto kretanja, gibanje in usmeritev enaki. Razlika med kretnjama je le v mimiki. POMARANČA = 'pomaranča' oziroma POMARANČA = 'limona' Z usti lahko izvedemo več vrst mimike. Slovenščina vpliva na uporabo oralizacije med kretanjem. To je izgovarjanje besede iz slovenskega jezika med izvajanjem kretnje z istim pomenom. Oralizacija se pogosto uporablja za ločevanje med dvema identičnima ročnima kretnja z različnim pomenom, na primer p-o-m-l-a-d in r-o-ž-a. Oralizacija je torej tujka v SZJ. Če jo kretalci sprejmejo kot del SZJ, ne vzamejo celega izraza, ampak le prvi del slovenske besede, na primer kretnja PRESNETO. Pogosto to vrsto oralizacije uporabijo za označevanje ponavljanja, na primer pri nedovršnem glagolskem vidu večkrat ponovljenih dejanj, na primer kretnja PARKIRATI+++. Odpiranje ali zapiranje ust kretalci pogosto uskladijo z odpiranjem ali zapiranjem oblike dlani: če odprejo dlan, odprejo tudi usta; če dlan zaprejo, zaprejo tudi usta. Na primer kretnja IZGINITI. Oblika ust je pogosto usklajena tudi s klasifikatorjem, ki posnema obliko in velikost predmeta, na primer kretnja KL:TANEK.PREDMET. Razložili smo, kako uporabljamo mimiko pri posameznih slovarskih kretnjah. Ostale vrste mimike bomo predstavili v drugih temah: morfološko mimiko pri predstavitvi pridevnikov, skladenjsko mimiko pa v sklopih o zanikanju , krajevnih stavkih in vprašanjih. To je bila zadnja tema iz sklopa o fonologiji. Predlagamo, da si posnetke v sklopu "Fonologija" še enkrat pogledate. Če imate vprašanja ali komentarje, nam pišite na info@zveza-gns.si. Priročno video slovnico slovenskega znakovnega jezika je izdelala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Financirali sta jo Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.