2.0 Uvod v sklop Znakovne vrste
S kratnjami lahko izrazimo osebo, predmet in dogodek, stanje, pojem, lastnino, vrsto, način. 1. Kretnje za predmete, osebe in pojme imajo običajno svoje skupne značilnosti. To so samostalniki. 2. Kretnje za dogodke in dejanja imajo običajno svoje skupne značilnosti. To so glagoli. 3. Kretnje za lastnosti, vrsto in lastnino imajo običajno svoje skupne značilnosti. To so pridevniki. 4. Kretnje za način, čas in kraj imajo običajno svoje skupne značilnosti. To so prislovi. Znakovne vrste bomo skupaj raziskali v petih temah: 1. V prvi temi bomo predstavili, kako kretnja nastane. Našteli bomo možnosti: na prvo skupino kretenj vplivajo tuji jeziki, na drugo skupino kretenj vpliva vizualni način prenosa informacije, tretja skupina kretenj pa je brez očitnega vpliva. 2. V drugi temi bomo analizirali, kako se razlikujejo samostalniki in glagoli. Nekatere kretnje pa lahko nastopajo v obeh funkcijah. 3. V tretji temi se bomo osredotočili na glagol in prislov, ki pogosto lahko nosita informacijo o času in trajanje dejanja. 4. V četrti temi bomo raziskali pridevnike. 5. V peti temi bomo pokazali, kako namesto kretenj uporabimo zaimke. Priročno video slovnico slovenskega znakovnega jezika je izdelala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Financirali sta jo Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.