2.1 Nastanek kretnje
Človek sporoča na različne načine: na primer s frizuro, hojo, obleko in jezikom. Vsako sporočilo je sestavljeno iz dveh delov: oblike in pomena. Povezava med obliko in pomenom je lahko avtomatska ali dogovorjena. 1) Avtomatska povezava. Povezava je avtomatska, če lahko ugotovimo, kaj je pomen sporočila, tudi če sporočila ne poznamo. Poglejmo primer. V trgovini kupim sadež, ki ga ne poznam. Ko ga prerežem, zavoham smrad. Čeprav sadeža ne poznam, vem da ni užiten. 2) Dogovorjena povezava: če sporočila ne poznamo, na podlagi oblike sporočila ne moremo ugotoviti, kaj je pomen sporočila. Poglejmo primer. Iztegnjen prst dam na čelo – kaj to pomeni? Prst? Čelo? Ni nujno. Lahko pomeni čisto kaj drugega, v SZJ na primer – pamet, kulturo, ideje. Kot v vsakem drugem jeziku je tudi v slovenskem znakovnem jeziku: oblika in pomen sta dogovorjena. Zato kretalci nismo omenjeni na majhno število sporočil (ko je povezava avtomatska), ampak uporabljamo mnogo kretenj. Vendar pozor! Ko nastane dogovorjena kretnja, lahko obstaja začeten vzrok oziroma logična povezava med obliko in pomenom. Vizualne kretnje – obliko roke dobijo zaradi vizualne podobe predmeta. Največja podskupina vizualnih kretenj se imenuje klasifikatorji (več o njih boste izvedeli v drugem sklopu, ki govori o klasifikatorjih). Sposojene kretnje iz govornih jezikov. Kretalci slovenskega znakovnega jezika so vključeni v okolje, ki večinsko uporablja slovenski jezik. Na izbiro oblike roke za kretnjo VINO je vplivala slovenska beseda v-i-n-o. Zakaj? Začne se s črko V in v SZJ je zato uporabljena oblika roke, ki med drugim predstavlja črko V. Kretnje, ki so nastale pod vplivom govornega jezika, imenujemo sposojenke iz govornih jezikov. Sposojene kretnje iz znakovnih jezikov. Sposojenke so tudi kretnje, ki so prevzete iz drugih znakovnih jezikov. Takih kretenj je vedno več. Zakaj? Zaradi globalizacije se kretalci SZJ vedno bolj povezujejo s kretalci drugih znakovnih jezikov. Hkrati pa se med uporabniki znakovnih jezikov vedno bolj uveljavlja odločitev, da prevzemajo znakovna imena za ljudi in kraje, ki so del neke jezikovne skupnosti. Zato se tudi v SZJ opuščajo kretnje, ki so jih ustvarili kretalci slovenskega znakovnega jezika. Sedaj tudi pri nas vedno bolj uporabljamo kretnjo, ki so jo ustvarili kretalci izraelskega znakovnega jezika. Čeprav na kretnje lahko vpliva vizualna podoba predmeta ali tuj jezik, se tudi taka kretnja počasi spreminja in nazadnje postanejo domača. Ne verjamete? Fonološka pravila v slovenščini so drugačna kot v slovenskem znakovnem jeziku. Prvi primer. Kretnji VINO in VLAK večina kretalcev SZJ sedaj ne odkreta več z obliko roke V ampak U. Kretnje delimo na sposojene, vizualne in domače. Sposojenke nastanejo pod vplivom iz znakovnih jezikov in iz govornih jezikov. Vizualne kretnje pa so zaimki, klasifikatorji in ostale vizualne kretnje. V naslednji temi bomo odkrivali znakovne vrste. Priročno video slovnico slovenskega znakovnega jezika je izdelala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Financirali sta jo Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.