2.3 Čas in potek dogodka
Za vsako dejanje to lahko povemo, kdaj se zgodi in kako poteka. V jeziku dejanje opisujeta glagol in prislov, zato je tudi informacija o času in trajanju dejanja pogosto izražena s pomočjo teh dveh znakovnih vrst. Najprej si bomo ogledali trajanje. Ko v slovenskem znakovnem jeziku želim pokazati trajanje dejanja, glagol in mimiko ob glagolu. Trajanje ima dve komponenti: 1) Dejanje je dovršno ali ni dovršno 2) Dejanje se ponavljanja ali se ne ponavljanja To pomeni, da imamo štiri možnosti: Prva možnost: dejanje je dovršno in se ne ponavljanja. To je osnovna oblika glagola. Druga možnost: osnovni glagol večkrat ponovimo v istem kretalnem prostoru in izmenično z glavno in pomožno roko. Dobimo glagol, ki ni dovršen in se ne ponavlja. Tretja možnost: osnovni glagol večkrat ponovimo v različnih kretalnih prostorih, ampak samo z glavno roko. Dobimo glagol, ki je nedovršen in se ponavlja. Četrta možnost: osnovni glagol večkrat ponovimo v istem kretalnem prostoru, ampak samo z glavno roko. Dobimo glagol, ki je nedovršen in se ponavlja. Nekateri glagoli imajo vse te štiri oblike, kot smo videli sedaj na primeru glagola IZBRATI, drugi glagoli pa imajo samo nekatere od teh oblik. V takih primerih lahko dovršnost/nedovršnost oziroma ponavljanje dejanja izrazimo z mimiko. Trajanje dejanja lahko označimo s pomočjo vdihovanja ali izdihovanja zraka ter napihovanja lic: 1) Nenaden vdih ali izdih ter nenadna izpihnitev lic pomeni, da je dejanje dovršno. 2) Dolgo vdihovanje ali izdihovanje (lahko z vibriranjem ustnic), izpihovanje ali napihovanje lic pomeni, da je dejanje nedovršno. 3) Večkrat napihnitev in izpihnitev lic pomeni ponavljajoče dejanje. V zgodovini čas merimo glede na nek izbran dogodek. V Evropi, na primer, glede na Kristusovo rojstvo. V jeziku čas merimo glede na trenutek, v katerem kretamo. To je sedanjost. Vse, kar se je zgodilo pred to točko, je preteklost. Vse, kar se bo zgodilo po tej točki, je prihodnost. Kako pa čas izražamo v slovenskem znakovnem jeziku? V slovenskem znakovnem jeziku časa ne izražamo na glagolu ampak s pomočjo časovnih prislovov. Pozor! En stavek prikazuje le eno dejanje, ker je v stavku le en glagol. Ker se dejanje lahko zgodi ali dogaja le enkrat, je v stavku lahko le en časovni prislov. Ni pa nujno, da v stavek sploh dodamo časovni prislov. Če razlagamo zgodbo, ki je zgodila v preteklosti ali se bo zgodila v prihodnosti, je dovolj, da na začetku opredelimo čas dogajanja. Nato pa nam ni treba ponavljati časovnih prislovov v vsakem naslednjem stavku. Časovni prislov je običajno prva kretnja v stavku, saj ima funkcijo teme. Sedanjost je trenutek, v katerem kretamo. Zato časa dogajanja pri dejanjih, ki se dogajajo v sedanjosti, ni potrebno posebej poudariti. Časovni prislov sedaj/danes dodamo le, če prejšnji stavek razlaga o preteklosti. Preteklost je obdobje pred sedanjostjo. Dejanja, ki so zgodila v preteklosti, označimo tako, da v stavek damo časovni prislov – kretnjo za preteklost, na primer VČERAJ. Če uporabimo prislov PRETEKLOST, lahko dodamo tudi točno časovno informacijo, na primer 5 ur. Dejanja, ki jih načrtujemo za prihodnost, označimo tako, da v stavek dodamo časovni prislov za prihodnost, na primer POJUTRIŠNJEM. Če uporabim prislov PRIHODNOST, lahko dodamo še točno časovno informacijo, na primer 3 dni. Priročno video slovnico slovenskega znakovnega jezika je izdelala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Financirali sta jo Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.