2.5 Zaimki
Zaimki imajo pomen, ki je odvisen od situacije. Imamo dve skupini zaimkov. V prvi skupini so zaimki brez samostalnika. V drugi skupini so zaimki s samostalnikom. Zaimki brez samostalnika. Če iztegnjen kazalec uporabimo brez samostalnika, to pomeni krajevni zaimek ali osebni zaimek. Prvič: Krajevni zaimek Obstajata dve obliki krajevnega zaimka – za bližino in za oddaljenost. Krajevni zaimek je najpreprostejši zaimek, ker ima v eni situaciji za vse vključene kretalce TUKAJ in TAM enak pomen. Zato krajevne zaimke otrok začne uporabljati že kmalu po rojstvu, ko začne kazati na različne kraje. Drugič: Osebni zaimek Osebni zaimek se uporablja namesto imen. JAZ pomeni tistega, ki kreta. TI pomeni tistega, ki ne kreta (ni pomembno, ali je udeležen v pogovoru ali ne). Če torej jaz neham kretati in začne kretati nekdo drug, se bo zamenjal pomen kretnje JAZ in TI. To ni enostavno, zato otroci, ki šele usvajajo jezik, pogosto zamešajo kretnjo JAZ in TI. Do sedaj smo opazovali zaimke brez samostalnika. Ugotovili smo, da se iztegnjen kazalec lahko uporablja kot krajevni zaimek ali kot osebni zaimek. Sedaj pa poglejmo zaimke, ki jih uporabljamo skupaj s samostalnikom. To so nedoločni zaimek, kazalni zaimek in svojilni zaimek. Prvič: Nedoločni zaimek. Nedoločni zaimek uporabimo, kadar vemo, da je nekdo udeležen v dogodku, vendar ne vemo, kdo. Nedoločni zaimek se vedno pojavi ob samostalniku, in sicer pred njim. Drugič: Kazalni zaimek. Tudi kazalni zaimek se odkreta z iztegnjenim kazalcem. Tudi kazalni zaimek se vedno pojavi ob samostalniku: pred samostalnikom, za samostalnikom ali pred in za samostalnikom. V tem trenutku še ne vemo, ali ti trije primeri pomenijo isto. Čaka nas še veliko raziskovanja, vabljeni, da se pridružite! Kazalni zaimek uporabimo v primeru, ko hočemo poimenovati določeno osebo, saj nanjo pokažemo. Nedoločni zaimek pa uporabimo, kadar ne vemo, kdo je udeležen v dogodku. Zato ob istem samostalniku ne moremo uporabiti hkrati nedoločnega in določnega zaimka. Tretjič: Svojilni zaimek. Svojilni zaimek odkretamo z dlanjo, ki jo usmerimo proti ‘lastniku’, lastnino pa obvezno odkretamo v drugem kretalnem prostoru kot lastnika. V slovenskem znakovnem jeziku obstaja en svojilni zaimek za vse osebe. To je bila zadnja tema iz sklopa o znakovnih vrstah. Predlagamo, da si posnetke v tem sklopu še enkrat pogledate. Če imate vprašanja ali komentarje, nam pišite na info@zveza-gns.si. Priročno video slovnico slovenskega znakovnega jezika je izdelala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Financirali sta jo Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.