3.4 Ujemalni pomožni glagol (LOK)
V slovenskem znakovnem jeziku ujemanje lahko izrazimo s pomožnim glagolom. V tej temi bomo raziskali njegovo uporabo. Z glagoli, ki so odkretani na telesu (npr. IMETI.RAD), ne moremo pokazati ročnega ujemanja med glagolom in samostalnikom. V tem primeru lahko ujemanje izrazimo s pomočjo posebne kretnje za izražanje ujemanje. To je kretnja LOK. Stavki z osnovni znakovnim redom so redki. Znakovni red se v stavku namreč pogosto premeša zaradi drugih jezikovnih procesov/vplivov (npr. odvisno od tega, kaj želimo poudariti). V stavku z obtelesnim glagolom znakovnega reda ne moremo premešati. Če bi to storili, ne bi več vedeli, kdo je vršilec in kdo je pasivec. Zato stavku z obtelesnim glagolom dodamo LOK. LOK nima slovarskega pomena, zato se kretalci velikokrat sploh ne zavedamo, da to kretnjo uporabljamo. LOK je torej slovnična kretnja. To nakazuje tudi njihova oblika roke: odkretamo ga s kazalcem, saj je nastal s povezavo dveh zaporednih kazalnih kretenj ( in tudi kazalne kretnje so slovnične kretnje). LOK se začne v kretalnem prostoru tistega udeleženca, ki ima višjo funkcijo, in konča v kretalnem prostoru tistega udeleženca, ki ima nižjo funkcijo. LOK izraža ujemanje. Če glavni glagol ujemanje ne more izraziti, dodamo LOK. Ker LOK nima svojega pomena, ampak le pomaga glavnemu glagolu, ga imenujemo pomožni glagol. Poglejmo si njegovo uporabo. Pomožni glagol to LOK se uporablja samo v stavkih z dvema živima in človeškima udeležencema. Kje v stavku pojavi pomožni glagol LOK? LOK običajno odkretamo za glavnim glagolom. Pomožni glagol pa se lahko doda tudi po koncu stavka. V tem primeru je pomožni glagol samostojen stavek kot dodatno pojasnilo prejšnjega stavka. Ob katerih glagolih se pojavi pomožni glagol LOK? Pomožni glagol LOK se uporablja z glagoli, ki ne morejo sami pokazati ročnega ujemanja. Največja skupina teh glagolov so obtelesni glagoli. Pomožni glagol LOK se ne uporablja z glagoli, ki sami lahko pokažejo ročno ujemanje (npr. glagol OBISKATI): Pogosto se pomožni glagol uporabi tudi pri glagolih, ki imajo običajno dva udeleženca, vendar jim dodamo še tretjega udeleženca (na primer NALITI). Pojavi se tudi pri glagolih z začetkom na telesu (VIDETI), glagolih s koncem na telesu (VZETI) in povratnih glagolih (ČESATI). Več o teh glagolih bomo izvedeli v naslednji temi, ki predstavlja posebnosti ujemanja. Priročno video slovnico slovenskega znakovnega jezika je izdelala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Financirali sta jo Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.