3.5 Posebnosti ujemanja
Nekaterim glagolom ne moremo spreminjati začetka in konca ali le začetka ali le konca. To pomeni, da ročno ujemanje ni mogoče. Pokazalo smo že, da ob takih glagolih lahko uporabimo ujemalno mimiko ali ujemalni pomožni glagol ali oboje skupaj. Danes bomo našteli glagole, pri katerih ročno ujemanje ni mogoče. V slovenskem znakovnem jeziku imamo štiri skupine glagolov, ki ne morejo prilagoditi začetka ali konca: 1. Prostorski glagoli brez gibanja 2. Glagoli z začetkom na telesu 3. Glagoli s koncem na telesu (obratni glagoli) 4a. Obtelesni glagoli – povratni 4b. Obtelesni glagoli – prehodni Opazimo lahko pomembno pravilo: če ima glagol v slovenskem znakovnem jeziku možnost ročnega ujemanja le z enim udeležencem – je to vedno pasivec. Tudi v drugih znakovnih jezikih so jezikoslovci ugotovili, da je ujemanje s pasivcem bolj pogosto kot ujemanje z vršilcem. To je zanimivo, ker je situacija v evropskih govornih jezikih ravno obratna – tam se glagol običajno ujema le z vršilcem. To je bila zadnja tema iz sklopa Ujemanje. Predlagamo, da posnetke še enkrat vse pogledate in nato nadaljujete s sklopom o znakovnem redu. Če imate vprašanja ali komentarje, pišite na naslov: info@zveza-gns.si. Priročno video slovnico slovenskega znakovnega jezika je izdelala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Financirali sta jo Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.