3.1 Postavljanje v prostor
Samostalniki v jeziku opravljajo različne funkcije. Ena od funkcij je, da označujejo – označujejo kaj? Osebe, stvari in pojme v resničnem ali izmišljenem svetu. Kateri samostalnik je označevalec? V SZJ (in tudi v drugih znakovnih jezikih) je označevalec tisti samostalnik, ki je postavljen v individualni kretalni prostor. Nekateri samostalniku so v slovarju odkretani v nevtralnem kretalnem prostoru, drugi pa na na telesu. Samostalnik brez stavka nikoli ni postavljen v prostor. Kadar pa imamo samostalnik v stavku in hočemo z njim nekaj označiti, mu moramo določiti individualni kretalni prostor. Prostorskemu samostalniku zlahka določimo individualni kretalni prostor: odkretamo ga izven nevtralnega kretalnega prostora. Če bi imeli dva samostalnika, bi enega odkretali skrajno desno in drugega skrajno levo. Če imamo še tretji samostalnik, pa ga umestimo na sredino. Obtelesnemu samostalniku ne moremo spremeniti kretalnega prostora. Če bi tak samostalnik odkretali v nevtralnem kretalnem prostoru ali na drugem mestu na telesu, bi se spremenil njegov pomen. Poglejmo. Če bi JABOLKO namesto na bradi pokazali na pomožni dlani, bi dobili kretnjo TRMA. To pomeni, da obtelesnega samostalnika ne moremo spremeniti v označevalca tako, da kretnja dobi svoj individualni kretalni prostor. Torej rabimo drugačen način. Obtelesnemu samostalniku dodamo kretnjo, ki jo lahko odkretamo v individualnem kretalnem prostoru. Razložili smo, kako samostalnik postane označevalec: določiti mu moramo individualni kretalni prostor. Samo samostalnik, ki označuje, lahko predstavlja udeleženca v dogodku. Kaj so udeleženci in kakšne so njihove funkcije? Na to bomo odgovorili v naslednji temi. Priročno video slovnico slovenskega znakovnega jezika je izdelala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Financirali sta jo Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.