Maruša - zelišča

Kopriva - Urtica dioica

Družina: koprivovke (Urticaceae)

Opis rastline: Velika kopriva je trajnica, z razvejanimi plazečimi poganjki in pokončnim štirioglatim steblom, ki zraste od 50 do 150 cm visoko. Ima štirioglato steblo, prekrito z dlačicami, in podolgovate, jajčaste liste z nazobčanim robom. Listi in steblo so prekriti z žgalnimi dlačicami, ki ob dotiku povzročijo pekoč občutek. Listi so spodaj so pokriti s krhkimi laski, ki se zapičijo v kožo in spečejo, izločijo strup, ki na koži izzove rdečico in mehurje. Rastlina uspeva na dušikom bogatih tleh, pogosto v bližini naselij, ob ograjah, vodah in v vlažnih gozdovih. Kopriva je ena izmed najbolj uporabnih rastlin v naravi, saj se uporablja tako v ljudski medicini kot v kulinariki.

Kopriva v prehrani
Koprivo so uporabljali v prehrani že v starem Egiptu. Egipčani so koprivo kultivirali v povrtnino, od njih so jo v iste namene prevzeli tudi Grki in Rimljani. Hipokrat in Horacij že pišeta o koristnosti uživanja kopriv, Plinij starejši pa celo zapiše, da mlade koprive spomladi dajejo dobro in zdravo hrano telesu in tistega, ki jih uživa, celo leto varujejo pred boleznimi. Za hrano se uporabljajo listi in mladi vršički koprive, nabrane spomladi in pripravljene enako kot špinača. Včasih jih mešajo tudi z drugo zelenjavo ali pa pripravljajo iz njih razne omake, solate in juhe.

Kopriva je do 150 cm visoka trajna rastlina. Pogosto raste ob plotovih, živih mejah, nasipih, ob zidovju, med grmovjem in v svetlih gozdovih. Njeno steblo je pokončno in značilno štirirobo. Listi so jajčaste oblike z grobo žagasto nazobčanimi robovi. Rastlino prekrivajo žgalni laski, ki ob dotiku povzročijo pekoč občutek (lokalna vnetna reakcija). Cvetovi so v obliki socvetja in so ločeni na moške in ženske cvetove. Cveti med junijem in septembrom. Oprašuje jo veter, zato spada med vetrocvetke. Plodovi koprive so koničasti, jajčasti oreščki rjavo-rumene barve.

Uporabni deli rastline
Pri zdravljenju uporabljamo korenine, liste in zel. Korenine kopljemo jeseni ali zgodaj spomladi. Uporabljajo se pri terapiji povečane prostate. Zel in liste nabiramo v času cvetenja, torej med junijem in septembrom. Uporabljajo se pri blagih okužbah sečil in pri revmatičnih obolenjih.

Nosilci učinka
Za zdravljenje benigne hiperplazije prostate so zaslužni lektini, polisaharidi, steroli, lignani, maščobne kisline, triterpeni, fenilpropani in enostavni fenoli. Te spojine se nahajajo v koreninah koprive.

Diuretični in protivnetni učinek je posledica učinkovin, ki se nahajajo v listih in v zeli. To so derivati kavne kisline, klorogenske kisline, flavonoidi, antociani, skopolestin, sitosterol, klorofil, itd.

Raba v ljudski medicini
Kopriva se v ljudski medicini uporablja za odvajanje vode (diuretik) pri okužbah sečnih poti, za lajšanje krčev (antispasmodik) in lažje izkašljevanje (ekspektorans). Uporablja se tudi v terapiji astme in pri povečani prostati. Izvlečki listov se uporabljajo za lajšanje ravmatičnih težav. Kopriva se uporablja tudi za nego kože pri problematičnem lasišču.

Raba v farmaciji
Pri preučevanju benigne hiperplazije prostate so izvedli večje število odprtih in opazovalnih kliničnih raziskav. Poleg njih so izvedli tudi nekaj s placebom kontroliranih, dvojno slepih raziskav, ki jih v sodobni farmaciji priznavamo kot dokazne znanstvene študije. Vse raziskave so potrdile izboljšanje bolezenskega stanja. V primerjavi s kontrolno skupino se je povečala količina izločenega urina, izboljšal se je urinski tok. Ni pa prišlo do izboljšanja za prostato značilnega antigena.

Učinek odvajanja vode iz telesa (diuretični učinek) pri uživanju kljub že vpeljani tradicionalni uporabi ni bil dokazan. Ugotovili in potrdili pa so pritibolečinski (analgetičen) učinek.

Zdravilni pripravki, ki vsebujejo koprivo, so lahko v obliki samostojnih čajev (Koprivni listi zdravilni čaj, Koprivne korenine zdravilni čaj), čajnih mešanic (Prečiščevalni čaj, Čaj dr. Fajdiga, Čaj pri revmi in putiki, Čaj proti zvišani ravni glukoze v krvi, Čaj za odvajanje seča) ali kapljic (Kapljice za ledvice in mehur, Kapljice za prostato).