Šentjanževka
Šentjanževka - Hypericum perforatum
Družina: vijoličnice (Violaceae)
Opis - Šentjanževka (Hypericum perforatum) je trajnica, ki zraste od 80 do 100 cm visoko. Ima pokončna in razvejana stebla, suličaste liste, ki so nasprotno nameščeni, in rumene cvetove s premerom do 2,5 cm. Cvetovi so v socvetjih in jih oprašujejo čebele in muhe. Cveti od junija do avgusta in uspeva na sončnih, vlažnih in dobro odcednih tleh.
Šentjanževka je zelnata rastlina, ki zraste okrog 60 cm visoko. Pokončna dvoroba stebla so v zgornjem delu olesenela in včasih rdeče obarvana. Listi so jajčasti ali eliptični, skoraj brez peclja, nasprotno nameščeni. V kobule razvrščeni cvetovi so zlatorumeni, zvezdasto oblikovani ter imajo pet zelenih čašnih in pet zlatorumenih venčnih listov. Rumeni venčni listi se, če jih zmečkamo med prsti, obarvajo krvavo rdeče - na tak način se lahko dobro prepričamo, da smo nabrali pravo rastlino. Šentjanževka je precej razširjena rastlina v Evropi. V Sloveniji jo najdemo na prisojnih in suhih legah. Zacveti junija, okrog kresa, in cveti do avgusta.
V času cvetenja, najbolje tik pred polnim razcvetom, nabiramo zgornji del zelišča, saj največ učinkovin vsebujejo cvetni popki, cvetovi in listi v bližini socvetij. Za zdravilne namene se uporabljajo cvetovi in zgornji deli stebel, ki vsebujejo aktivne učinkovine. Nabirajo se v času cvetenja, nato pa se sušijo ali uporabljajo sveži za pripravo različnih izvlečkov.
Posušeno zel šentjanževke običajno uporabimo za pripravo zdravilnega čaja, redkeje pa za pripravo tinkture.
Nosilci učinka
Glavne učinkovine v šentjanževki so hipericin, hiperforin in flavonoidi, ki
imajo protivnetne, protimikrobne in antidepresivne lastnosti. Poleg tega
vsebuje čreslovine, eterična olja in smole, ki dodatno prispevajo k njenemu
zdravilnemu učinku.
Raba v ljudski medicini
V ljudskem zdravilstvu se šentjanževka že stoletja uporablja za:
- Celjenje ran in opeklin (mazila in olja),
- Blaženje blagih oblik depresije in tesnobe (čaji in tinkture),
- Krepitev prebave in lajšanje želodčnih težav,
- Blaženje živčne napetosti in nespečnosti,
- Zunanja uporaba pri revmatskih bolečinah in vnetjih mišic.
Raba v farmaciji
V sodobni farmaciji se šentjanževka uporablja predvsem kot naravni
antidepresiv, saj njene učinkovine vplivajo na serotonin in druge
nevrotransmiterje v možganih. Na voljo je v obliki: Kapsul in tablet za
zdravljenje blagih depresivnih stanj, olj za nego kože in celjenje ran ali
čajev ter tinktur za pomirjanje in izboljšanje spanja.
V Sloveniji je na voljo tudi zdravilo v obliki kapsul, ki vsebuje suhi izvleček zeli šentjanževke.
Šentjanževo olje je tradicionalno sredstvo za nego kože in lajšanje blažjih kožnih težav. Pripravimo ga iz svežih cvetov, saj voda v svežih cvetovih omogoči potek določenih encimskih reakcij, pri katerih nastajajo plini, ki jih opazimo kot plavajoče mehurčke v olju. Priprava šentjanževega olja je enostavna, zato ga ljudje pogosto pripravijo kar sami. Najpogostejši način priprave je naslednji: 25 g svežih cvetov šentjanževke prelijemo s 100 g olivnega olja in dobro premešamo. Posodo, ki mora biti napolnjena do roba, dobro zapremo, postavimo na sončen prostor in jo pogosto pretresemo. Po šestih tednih olje odcedimo. Tako pripravljeno šentjanževo olje je sijoče rubinasto rdeče barve. Olju dajejo barvo spojine, ki nastanejo pod vplivom sončne svetlobe. Olje, pripravljeno v temnem prostoru, bi bilo medeno rjave barve. Olje shranjujemo v steklenici iz rjavega stekla, v hladnem prostoru.
Šentjanževka je tudi sestavina homeopatskih zdravil. Šentjanževka lahko zmanjša učinkovitost nekaterih zdravil (kontracepcijskih tablet, antikoagulantov itd.), zato jo je treba uporabljati previdno in po posvetu z zdravnikom.
