Navadni rman
Rman - Achillea millefolium
Družina: nebinovkee (asteraceae)
Opis: Rman je trajnica, ki lahko zraste do 40–80 cm v višino. Ima peršaste, fino razdeljene liste, ki so na zgornji strani temno zeleni, spodaj pa svetlejši in rahlo srebrnasti. Cveke rmanu so majhne, bele, rožnate ali rdeče barve in so zbrani v gosto, okrogla ali ploska socvetja na vrhu stebel. Cvetovi imajo značilno obliko in so zelo privlačni za opraševalce, kot so čebele in metulji. Rman običajno cveti od poznega poletja do jeseni, pogosto v juliju in avgustu, in tvori goste, barvite preproge na travnikih in drugih odprtih prostorih.
Raba v
ljudski medicini
Rastlina je znana po svojih zdravilnih lastnostih, saj se pogosto uporablja v
čajih, mazilih in tinkturah za lajšanje različnih težav, kot so prebavne motnje,
vnetja ali težave z dihalnimi potmi. Rman raste predvsem na suhih, dobro
odcednih tleh in je odporen na vročino in sušo.
Rman (Achillea millefolium) je zdravilna rastlina, ki se že dolgo uporablja v
ljudski medicini. Znan je po svojih protivnetnih, protimikrobnih,
protibolečinskih in zdravilnih lastnostih. Zaradi širokega spektra delovanja je
rman cenjen pri zdravljenju različnih bolezni in težav, kot so zdravje
prebavil, zdravje žensk, protivnetno in protibakterijsko delovanje, zdravje
dihalnih poti, zdravje kože, zdravje srca in ožilja, pomirjevalo in za krepitev
imunskega sistema.
Je nezahtevna rastlina, ki uspeva v suhi, degradirani prsti, pogosto na travnikih in obronkih gozdov. Zaradi nezahtevnosti in razmeroma hitre rasti lahko postane invazivna. Vnešen je bil tudi na južno poloblo, natančneje v Avstralijo in na Novo Zelandijo.
Na splošna uporaba
V preteklosti so ga uporabljali tudi kot zelenjavo za prehrano ali njegov ekstrakt za aromo (npr. pri varjenju piva). Kot dodatek jedem in pijačam (predvsem žganim) se uporablja še danes. Pripisovali so mu tudi nadnaravne lastnosti. Na Kitajskem so v času dinastije Džou posušena stebla uporabljali za napovedovanje prihodnosti.
Posajen v vrtu izboljša rast drugih rastlin, saj izboljšuje kvaliteto prsti, hkrati pa odganja nekatere škodljivce (predvsem rastlinojede žuželke) in privablja druge, ki plenijo škodljivce (npr. ose). Za namene hortikulture so vzgojili že več okrasnih varietet.
Poimenovanje
Rodovno ime (Achillea) je dobil po legendarnemu grškemu junaku Ahilu, ki naj bi z rmanom zdravil rane svojih vojakov. Vrstno ime (millefollium, dobesedno »tisočerolistni«) se nanaša na zgradbo listov - listne krpe so tako globoko deljene, da izgledajo kot mnogoteri drobni listki.
Nekatera druga slovenska imena za navadni rman so arman, jermanec, kačjek, korancelj, krvavnik, škorocelj, zavrelec, zobci, rmenček, purečjak idr., mnoga med njimi je dobil zaradi svojih zdravilnih lastnosti.
