Maruša - zelišča

Regrat - Taraxacum officinale

Družina: nebinovke (Asteraceae)

Regrat (Taraxacum officinale) raste v svetli travi, ob robu gozda ali na pašniku, kjer je precej sončno. V spomladanskem času se pojavi v polnem razcvetu, z živahno rumenimi cvetovi, ki so natančno razporejeni v krog. Njegovi cvetovi so prekriti z zelo finimi, a močnimi žlezami, ki pritegnejo opraševalce, kot so čebele in metulji. Okoli rastline se lahko vidijo tudi beli, puhasti mehurčki – semena, pripravljena na raznos vetra. Pod cvetom so ozki, dolgi listi, ki so v obliki zobatih rogov.

Regrat je močno razširjena zdravilna zelnata trajnica iz rodu regrata, ki raste po travnikih in ob poteh po zmerno toplih območjih severne poloble.

Prve pritlične liste požene v zgodnji spomladi. Močno nazobčani listi tvorijo listno rožico. Enostavno votlo steblo ima v preseku obliko kroga, na njem pa je le en cvetni košek z rumenimi cvetovi. Čas cvetenja je običajno druga polovica aprila in začetek maja, zaradi vse toplejših pomladi pa ponekod vzcveti že konec marca. Cvetišče se preoblikuje v značilno regratovo lučko, ki jo tvorijo številna semena. Semena so lahka, zato jih veter lahko raznaša, kar je zelo hiter način razmnoževanja. Regrat je močno razširjena zdravilna zelnata trajnica iz rodu regrata, ki raste po travnikih in ob poteh po zmerno toplih območjih severne poloble.

Zgodaj spomladi regrat požene pritlične, podolgovate in močno nazobčane liste. Iz osrednje listne rozete zraste eno do več pokončnih votlih stebel, visokih 5 do 30 cm, ki imajo v sebi bel mleček. Steblo nosi do 5 cm širok cvetni košek, sestavljen iz izključno rumenih jezičastih cvetov. Ko regrat odcveti, se iz vsakega oplojenega cveta razvije puhast plod, ki tvori lepo okroglo »lučko«. Ta je sestavljena iz posameznih semen z dežnikasto koduljico. Le-te veter z lahkoto raznaša, zato je pogosto prisoten na tratah in ob robu gozda na bogatih ilovnatih tleh.

Uporabni deli rastline
Uporabna je cela rastlina. Kot zdravilni del regrata se uporabljajo zeleni deli rastline regrata, predvsem listi, in cela korenina.

Aktivne snovi
Listi vsebujejo nekaj značilnih spojin, kot so seskviterpenski laktoni in njihovi glikozidi, triterpeni in fenolne spojine, ter običajne rastlinske sterole, flavonoide in njihove glikozide in fenolno kislino. Regrat vsebuje veliko kalija; 4,5% ga je v zeli in 2,5% v korenini. Pomemben je tudi polisaharid inulin, ki deluje kot prebiotik. V cvetu je veliko karatenoidov (rastlinskih barvil) luteina in zeaksantina.

Raba v ljudski medicini
Preprosta in zelo razširjena samonikla rastlina v sebi res nosi nekaj posebnega. Zaradi grenkega okusa in neprivlačne barve so ga dolgo uporabljali le v zdravilne namene. Različne grenčine spodbujajo izločanje prebavnih sokov, zato predvsem korenino uporabljamo za izboljšanje slabe prebave in spodbujanje apetita (Regratove kapljice). Uporabljamo jo lahko tudi kot dodatno zdravljenje pri slabšem delovanju jeter (Čaj za jetra) in žolčnika (Čaj za odvajanje žolča), pri jetrnih boleznih, ob žolčnih kamnih, vnetju žolčnika, zlatenici. Zaradi vsebnosti vlaknin (inulin) regratovi pripravki preprečujejo zastoje hrane v prebavilih in znižujejo raven sladkorja v krvi.

Uživanje regratovih listov je koristno pri zastajanju vode v telesu, motnjah v delovanju ledvic in mehurja, celulitu, revmatskih obolenjih in čezmerni teži.

Raba v farmaciji
Pripravki iz korenin regrata zaradi prisotnih seskviterpenskih laktonov pospešijo pretok in nastajanje žolča. S poskusi na podganah so dokazali, da ima izvleček iz listov močnejše diuretično delovanje kot izvleček korenine. Moč diuretičnega učinka vodnega izvlečka je primerljiva z delovanjem sintezenega diuretika furosemida, zato uvrščamo regrat med naravne diuretike. Zaradi visoke vsebnosti kalija regrat nadomesti z urinom izgubljeni kalij in tako nima neželenih učinkov, ki so značilni za sintezni diuretik. Nekaj raziskav kaže na zniževanje (hipoglikemično delovanje) in uravnavanje ravni krvnega sladkorja. Natančnega mehanizma še niso pojasnili, domnevajo pa, da je delovanje povezano z veliko količino inulina v korenini.